Page 37 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
Pomen in vloga javnega visokega šolstva 3.1
Zgaga (2001) se sprašuje o (ne)zadostnosti (javnih) financ za izobra-
ževanje in se ga loteva v socialnem kontekstu (tudi ta kontekst postaja
vse bolj mednaroden, globalni kontekst) in z uporabo preverjenih stra-
teških konceptov:
Ne glede na precejšnje razlike v tradicijah in sistemih ostaja v ve-
čini razvitih držav javno financiranje še naprej glavni vir podpore
terciarnemu izobraževanju, predvsem pa njegovemu nadaljnjemu
razvoju, res pa je, da postajajo drugi viri vse pomembnejši. Vse več
je spodbud, ki visokošolske ustanove usmerjajo k podjetniškemu
obnašanju: na nekaterih študijskih področjih so sprejete širokih
rok, na drugih z zgražanjem. V deželah, kjer tradicionalno niso po-
znali šolnin, je bilo v zadnjem desetletju precej poskusov v to smer,
še zlasti v tranzicijskih državah, prav tako pa se nadaljujejo močni
odpori. Te procese večinoma spremlja hiter razvoj privatnega vi-
sokega šolstva, ki v tranzicijskih okoljih razen redkih izjem (npr.
Slovenija) ne prejema finančne podpore iz državnih proračunov.
Zgaga nedvoumno ugotavlja, da so med razvitimi državami nekatere
razlike v visokošolskih tradicijah, še posebno pri razvojnih prizadeva-
njih, obenem pa se pojavljajo težnje, da bi se financiranje razpršilo tudi
na druge vire poleg javnih. Avtor zapiše besedno zvezo javno financi-
ranje z ležečo pisavo, s čimer izpostavlja pomen le tega za javno viso-
košolsko izobraževanje, čeprav v nadaljevanju zapiše, da postajajo tudi
drugi viri financiranja vse pomembnejši. Mednarodni trendi in pritiski,
ki jih izvajajo mednarodne finančne organizacije, kot so oecd in w t o,
pa so zgolj pretenzija za osvajanje novih trgov. Guarga (2009) meni, da
predstavlja politika w t o v zvezi z visokošolskimi storitvami pretnjo
za prihodnost visokega šolstva v svetu. Visokošolske storitve so bile
do nedavnega v domeni politik posameznih držav, saj je visokošolska
izobrazba predstavljala konkurenčno prednost države, zato so si vlade
in voditelji prizadevali, da so obdržali nadzor nad visokošolskim siste-
mom. Tako so obvladovali tudi intelektualni potencial, ki je služil inte-
resom oblasti in države, sicer bi bil lahko netivo za subverzivne, revo-
lucionarne ideje. V današnjih globaliziranih razmerah ko meje padajo,
denar in kapital nimata več nacionalnih barv in prosto prehajata pred-
vsem v smeri od najrazvitejših k manj razvitim. Pomoč in razvoj, sku-
paj z novimi tehnologijami sta pogojevana s sodelovanjem pri odpiranju
domačih trgov. In visokošolski sistem, ki je bil (je še) reaktor temeljnih
inovacij, se spreminja v servilno aplikativno podporo aktualnim potre-
35
Zgaga (2001) se sprašuje o (ne)zadostnosti (javnih) financ za izobra-
ževanje in se ga loteva v socialnem kontekstu (tudi ta kontekst postaja
vse bolj mednaroden, globalni kontekst) in z uporabo preverjenih stra-
teških konceptov:
Ne glede na precejšnje razlike v tradicijah in sistemih ostaja v ve-
čini razvitih držav javno financiranje še naprej glavni vir podpore
terciarnemu izobraževanju, predvsem pa njegovemu nadaljnjemu
razvoju, res pa je, da postajajo drugi viri vse pomembnejši. Vse več
je spodbud, ki visokošolske ustanove usmerjajo k podjetniškemu
obnašanju: na nekaterih študijskih področjih so sprejete širokih
rok, na drugih z zgražanjem. V deželah, kjer tradicionalno niso po-
znali šolnin, je bilo v zadnjem desetletju precej poskusov v to smer,
še zlasti v tranzicijskih državah, prav tako pa se nadaljujejo močni
odpori. Te procese večinoma spremlja hiter razvoj privatnega vi-
sokega šolstva, ki v tranzicijskih okoljih razen redkih izjem (npr.
Slovenija) ne prejema finančne podpore iz državnih proračunov.
Zgaga nedvoumno ugotavlja, da so med razvitimi državami nekatere
razlike v visokošolskih tradicijah, še posebno pri razvojnih prizadeva-
njih, obenem pa se pojavljajo težnje, da bi se financiranje razpršilo tudi
na druge vire poleg javnih. Avtor zapiše besedno zvezo javno financi-
ranje z ležečo pisavo, s čimer izpostavlja pomen le tega za javno viso-
košolsko izobraževanje, čeprav v nadaljevanju zapiše, da postajajo tudi
drugi viri financiranja vse pomembnejši. Mednarodni trendi in pritiski,
ki jih izvajajo mednarodne finančne organizacije, kot so oecd in w t o,
pa so zgolj pretenzija za osvajanje novih trgov. Guarga (2009) meni, da
predstavlja politika w t o v zvezi z visokošolskimi storitvami pretnjo
za prihodnost visokega šolstva v svetu. Visokošolske storitve so bile
do nedavnega v domeni politik posameznih držav, saj je visokošolska
izobrazba predstavljala konkurenčno prednost države, zato so si vlade
in voditelji prizadevali, da so obdržali nadzor nad visokošolskim siste-
mom. Tako so obvladovali tudi intelektualni potencial, ki je služil inte-
resom oblasti in države, sicer bi bil lahko netivo za subverzivne, revo-
lucionarne ideje. V današnjih globaliziranih razmerah ko meje padajo,
denar in kapital nimata več nacionalnih barv in prosto prehajata pred-
vsem v smeri od najrazvitejših k manj razvitim. Pomoč in razvoj, sku-
paj z novimi tehnologijami sta pogojevana s sodelovanjem pri odpiranju
domačih trgov. In visokošolski sistem, ki je bil (je še) reaktor temeljnih
inovacij, se spreminja v servilno aplikativno podporo aktualnim potre-
35
