Page 38 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
3 Dekonstrukcija besedil
bam gospodarstva. Študentje in visokošolski učitelji pa postajajo uje-
tniki podjetniškega razumevanja visokošolskega trga.
Kumpova (2008a, 53) ob preučevanju tipov držav blaginje v povezavi
z izobraževanjem razvršča države eu in ugotavlja, da obstajajo nasled-
nji tipi skupin držav: skandinavska – socialnodemokratski tip, konti-
nentalna – konservativno-korporativistični, atlantska – liberalni, juž-
noevropska – mediteranski, srednjevropska – hibridni, baltska – neoli-
beralni tip države blaginje). Avtorica pravi, da je za Slovenijo najznačil-
nejši tip države blaginje srednjeevropskih držav – hibridni:
Po analiziranih podatkih se te države najpogosteje uvrščajo v pro-
stor med južnoevropsko (mediteranski režim blaginje) in atlant-
sko (liberalni režim blaginje) skupino držav. Glede na naraščajoči
trend privatizacije in trženja izobraževalnih storitev se nekatere
teh držav približujejo baltski skupini oz. neoliberalnemu režimu
države blaginje. Na temelju analize lahko ugotovimo, da se petin-
dvajset evropskih držav glede na izbrane kazalnike socialne in izo-
braževalne politike razvršča v šest režimov države blaginje. Države
s podobnimi profili socialne varnosti imajo pogosto podobno izo-
braževalno politiko. Kljub temu se v posameznih skupinah kažejo
pomembne razlike med državami, ki so posledica različnih smeri
v dosedanjem razvoju nacionalnih držav blaginje in z njo poveza-
nimi različnimi tradicijami v izobraževalnih in socialnih politikah.
Kumpova omenja naraščajoči trend marketizacije visokošolskih sto-
ritev v nevtralnem tonu, v smislu kategorizacije glede na socialno in
izobraževalno politiko. Slovenijo uvršča nekam med južnoevropski in
atlantski režim blaginje. Ob tem namigne, da se glede na tendence pri-
bližujemo neoliberalnemu režimu blaginje. Seveda je ocenjena stopnja
blaginje odvisna od primerljivosti izbranih kazalnikov. Ravno tako je
brezplačnost visokošolskega izobraževanja lahko varljiva, saj je dejan-
ski »strošek« izobraževanja odvisen od vrste spremljevalnih dejavnikov,
kot so dostopnost želenega izobraževanja, stroški bivanja, transporta,
prehrane, itd.
Gregorčičeva (2008) kritizira neoliberalne tendence, ker naj bi krnile
kakovost, širino, celostnost, kritičnost ter ustarjalnost vednosti udele-
žencev v izobraževalnem procesu in raziskuje epistemologijo radikalne
pedagogike:
Izobraževanje kot nedvoumen del življenjskega procesa je vsak dan
bolj iztrgano iz življenja družbe in posameznika. Družbe 21. stole-
36
bam gospodarstva. Študentje in visokošolski učitelji pa postajajo uje-
tniki podjetniškega razumevanja visokošolskega trga.
Kumpova (2008a, 53) ob preučevanju tipov držav blaginje v povezavi
z izobraževanjem razvršča države eu in ugotavlja, da obstajajo nasled-
nji tipi skupin držav: skandinavska – socialnodemokratski tip, konti-
nentalna – konservativno-korporativistični, atlantska – liberalni, juž-
noevropska – mediteranski, srednjevropska – hibridni, baltska – neoli-
beralni tip države blaginje). Avtorica pravi, da je za Slovenijo najznačil-
nejši tip države blaginje srednjeevropskih držav – hibridni:
Po analiziranih podatkih se te države najpogosteje uvrščajo v pro-
stor med južnoevropsko (mediteranski režim blaginje) in atlant-
sko (liberalni režim blaginje) skupino držav. Glede na naraščajoči
trend privatizacije in trženja izobraževalnih storitev se nekatere
teh držav približujejo baltski skupini oz. neoliberalnemu režimu
države blaginje. Na temelju analize lahko ugotovimo, da se petin-
dvajset evropskih držav glede na izbrane kazalnike socialne in izo-
braževalne politike razvršča v šest režimov države blaginje. Države
s podobnimi profili socialne varnosti imajo pogosto podobno izo-
braževalno politiko. Kljub temu se v posameznih skupinah kažejo
pomembne razlike med državami, ki so posledica različnih smeri
v dosedanjem razvoju nacionalnih držav blaginje in z njo poveza-
nimi različnimi tradicijami v izobraževalnih in socialnih politikah.
Kumpova omenja naraščajoči trend marketizacije visokošolskih sto-
ritev v nevtralnem tonu, v smislu kategorizacije glede na socialno in
izobraževalno politiko. Slovenijo uvršča nekam med južnoevropski in
atlantski režim blaginje. Ob tem namigne, da se glede na tendence pri-
bližujemo neoliberalnemu režimu blaginje. Seveda je ocenjena stopnja
blaginje odvisna od primerljivosti izbranih kazalnikov. Ravno tako je
brezplačnost visokošolskega izobraževanja lahko varljiva, saj je dejan-
ski »strošek« izobraževanja odvisen od vrste spremljevalnih dejavnikov,
kot so dostopnost želenega izobraževanja, stroški bivanja, transporta,
prehrane, itd.
Gregorčičeva (2008) kritizira neoliberalne tendence, ker naj bi krnile
kakovost, širino, celostnost, kritičnost ter ustarjalnost vednosti udele-
žencev v izobraževalnem procesu in raziskuje epistemologijo radikalne
pedagogike:
Izobraževanje kot nedvoumen del življenjskega procesa je vsak dan
bolj iztrgano iz življenja družbe in posameznika. Družbe 21. stole-
36
