Page 171 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 171
Empirična raziskava 171
prileganja dejanskih podatkov predpostavljenemu strukturnemu
modelu. Poleg že omenjenega indeksa AGFI so to še normirani
hi-kvadrat (angl. Normed Chi-Square – NC), indeks PFI (angl.
Parsimony Fit Indices) in t. i. Akaikejev informacijski kriterij
(angl. Akaike Information Criterion – AIC). Izpostaviti velja, da
različni avtorji navajajo (priporočajo) različne vrednosti posame-
znih indeksov (sprejemljive vrednosti so podrobneje predstavlje-
ne v nadaljevanju).
– Popravek modela in oblikovanje končnega modela. Zaradi po-
membnosti za raziskavo postopek podrobneje predstavljamo v
nadaljevanju.
Popravek modela in oblikovanje končnega modela
Skladno s predstavljenim potekom ocenjevanja strukturnih modelov smo
v prvi fazi najprej opredelili merski model, ki opredeljuje povezave med
latentnimi spremenljivkami (opazovani konstrukti) ter njihovimi indi-
katorji (merjene spremenljivke). Skladno s predstavljenim teoretičnim
modelom in rezultati predhodnih izračunov smo opredelili naslednje
spremenljivke: tri latentne spremenljivke, ki predstavljajo tri identifici-
rane dimenzije kakovosti, opredeljene na osnovi rezultatov eksplorativ-
ne faktorske analize gostov (OSEBJE, LOKAC in HRANA); latentna
spremenljivka, poimenovana LOJAL, ki odraža lojalnost gostov, merje-
na pa je s tremi vprašanji (kazalniki) na vprašalniku za goste (bi se po-
novno vrnil v lokal, bi obrat priporočil prijateljem in znancem, bi obrat
izbral kot prvo izbiro); latentna spremenljivka, poimenovana SPR, ki naj
bi odražala politiko spremljanja kakovosti v PGO in je merjena z deseti-
mi možnimi načini (indikatorji) pogostosti spremljanja kakovosti; laten-
tna spremenljivka KADRI naj bi odražala kadrovsko politiko v PGO,
merjena pa je z dvema indikatorjema na vprašalniku za menedžerje (po-
gostost udeleževanja zaposlenih strokovnih izobraževanj in usposabljanj
ter pogostost pogovarjanja s sodelavci o nivoju kakovosti storitev); laten-
tna spremenljivka NACRT odraža načrtovane in organizirane trženjske
aktivnosti, merjena pa je z dvema latentnima spremenljivkama na vpra-
šalniku za menedžerje (izdelanost trženjskega načrta in posedovanje pro-
grama lojalnosti); latentna spremenljivka, poimenovana PRIC, odraža
poznavanje pričakovanj gostov in je merjena s sedmimi izvedenimi spre-
menljivkami, ki smo jih izračunali kot razliko povprečij med ocenami od-
govorov menedžerjev in gostov; spremenljivka NEKOH odraža nekohe-
rentnost trženjskega gostinskega proizvoda, izmerili pa smo jo s hkratno
primerjavo razlik med ocenami kakovosti menedžerjev in gostov (za vse
prileganja dejanskih podatkov predpostavljenemu strukturnemu
modelu. Poleg že omenjenega indeksa AGFI so to še normirani
hi-kvadrat (angl. Normed Chi-Square – NC), indeks PFI (angl.
Parsimony Fit Indices) in t. i. Akaikejev informacijski kriterij
(angl. Akaike Information Criterion – AIC). Izpostaviti velja, da
različni avtorji navajajo (priporočajo) različne vrednosti posame-
znih indeksov (sprejemljive vrednosti so podrobneje predstavlje-
ne v nadaljevanju).
– Popravek modela in oblikovanje končnega modela. Zaradi po-
membnosti za raziskavo postopek podrobneje predstavljamo v
nadaljevanju.
Popravek modela in oblikovanje končnega modela
Skladno s predstavljenim potekom ocenjevanja strukturnih modelov smo
v prvi fazi najprej opredelili merski model, ki opredeljuje povezave med
latentnimi spremenljivkami (opazovani konstrukti) ter njihovimi indi-
katorji (merjene spremenljivke). Skladno s predstavljenim teoretičnim
modelom in rezultati predhodnih izračunov smo opredelili naslednje
spremenljivke: tri latentne spremenljivke, ki predstavljajo tri identifici-
rane dimenzije kakovosti, opredeljene na osnovi rezultatov eksplorativ-
ne faktorske analize gostov (OSEBJE, LOKAC in HRANA); latentna
spremenljivka, poimenovana LOJAL, ki odraža lojalnost gostov, merje-
na pa je s tremi vprašanji (kazalniki) na vprašalniku za goste (bi se po-
novno vrnil v lokal, bi obrat priporočil prijateljem in znancem, bi obrat
izbral kot prvo izbiro); latentna spremenljivka, poimenovana SPR, ki naj
bi odražala politiko spremljanja kakovosti v PGO in je merjena z deseti-
mi možnimi načini (indikatorji) pogostosti spremljanja kakovosti; laten-
tna spremenljivka KADRI naj bi odražala kadrovsko politiko v PGO,
merjena pa je z dvema indikatorjema na vprašalniku za menedžerje (po-
gostost udeleževanja zaposlenih strokovnih izobraževanj in usposabljanj
ter pogostost pogovarjanja s sodelavci o nivoju kakovosti storitev); laten-
tna spremenljivka NACRT odraža načrtovane in organizirane trženjske
aktivnosti, merjena pa je z dvema latentnima spremenljivkama na vpra-
šalniku za menedžerje (izdelanost trženjskega načrta in posedovanje pro-
grama lojalnosti); latentna spremenljivka, poimenovana PRIC, odraža
poznavanje pričakovanj gostov in je merjena s sedmimi izvedenimi spre-
menljivkami, ki smo jih izračunali kot razliko povprečij med ocenami od-
govorov menedžerjev in gostov; spremenljivka NEKOH odraža nekohe-
rentnost trženjskega gostinskega proizvoda, izmerili pa smo jo s hkratno
primerjavo razlik med ocenami kakovosti menedžerjev in gostov (za vse
