Page 169 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 169
Empirična raziskava 169
napotkov (Barrows in Powers, 2003; Chon in Sparrowe, 1995; Del Balzo,
1998; Sedmak, 2011) o spremljanju kakovosti v PGO z namenom zago-
tavljanja višje kakovosti le-te. V znanstveni literaturi prav tako nismo zas-
ledili raziskave, ki bi celovito preučila korelacijo med menedžerskimi na-
čini spremljanja kakovosti in kakovostjo v PGO, zato menimo, da na tem
področju obstaja vrzel, ki jo bo v prihodnje potrebno zapolniti. Rezultati
izračunov ponovno potrjujejo dejstvo, da na področju menedžmenta ka-
kovosti v prehrambnem gostinstvu obstajajo posebnosti, zaradi česar je
k preučevanju področja potrebno pristopati načrtno in selektivno. Raz-
loge za tovrstne rezultate pa gre morebiti iskati tudi v pomanjkanju (od-
sotnosti) povratne zanke med spremljanjem kakovosti in implementaci-
jo gostovih pričakovanj v izvedbene aktivnosti, česar pa v raziskavi nismo
posebej preverjali.
Hipoteza H6
Na osnovi ugotovitev kvalitativne raziskave predpostavljamo, da imajo
različne dimenzije kakovosti različen vpliv na oblikovanje lojalnosti go-
stov. Skladno s tem postavljamo H6 ki se glasi: različne dimenzije kako-
vosti različno vplivajo na lojalnost gostov. Za presojo H6 smo kot osnovo
izbrali metodo strukturnega modeliranja (angl. Structural Equation Mo-
deling – SEM). S pomočjo modela strukturnih enačb, ki omogoča preu-
čevanje kompleksnih odnosov med opazovanimi konstrukti, je namreč
mogoče preveriti ustreznost teoretično predpostavljene strukture povezav
med opazovanimi konstrukti, ki jo običajno opredelimo na podlagi rele-
vantne literature oz. svojih pričakovanj (Schumacker, 2010, str. 4). Prva
faza omenjene tehnike predstavlja oceno merskega modela, ki opredelju-
je povezave med latentnimi in merjenimi spremenljivkami. Slednje omo-
goča analizo vpliva posameznih merjenih spremenljivk (indikatorjev) na
opazovani konstrukt. Merski model je mogoče obravnavati tudi kot nad-
gradnjo eksplorativne faktorske analize, saj poleg vplivov latentnih spre-
menljivk na indikatorje pojasnjuje tudi medsebojne odvisnosti latentnih
spremenljivk. Postopek ocenjevanja merskega modela zato pogosto ime-
nujemo tudi pojasnjevalna faktorska analiza (angl. Confirmatory Factor
Analisys – CFA). Z diagramom zapišemo (predstavimo) model odvisno-
sti, kjer z λi označujemo faktorske uteži (angl. factor loading) in z Ei
specifične faktorje ali napake merjenja.
V drugi fazi tehnike strukturnega modeliranja sledi ocena struk-
turnih enačb (angl. Linear Structural Relationship – LISREL), ki omo-
gočajo analizo povezav med posameznimi latentnimi spremenljivkami.
Strukturni model smo ocenili skladno z običajnim postopkom, ki predvi-
napotkov (Barrows in Powers, 2003; Chon in Sparrowe, 1995; Del Balzo,
1998; Sedmak, 2011) o spremljanju kakovosti v PGO z namenom zago-
tavljanja višje kakovosti le-te. V znanstveni literaturi prav tako nismo zas-
ledili raziskave, ki bi celovito preučila korelacijo med menedžerskimi na-
čini spremljanja kakovosti in kakovostjo v PGO, zato menimo, da na tem
področju obstaja vrzel, ki jo bo v prihodnje potrebno zapolniti. Rezultati
izračunov ponovno potrjujejo dejstvo, da na področju menedžmenta ka-
kovosti v prehrambnem gostinstvu obstajajo posebnosti, zaradi česar je
k preučevanju področja potrebno pristopati načrtno in selektivno. Raz-
loge za tovrstne rezultate pa gre morebiti iskati tudi v pomanjkanju (od-
sotnosti) povratne zanke med spremljanjem kakovosti in implementaci-
jo gostovih pričakovanj v izvedbene aktivnosti, česar pa v raziskavi nismo
posebej preverjali.
Hipoteza H6
Na osnovi ugotovitev kvalitativne raziskave predpostavljamo, da imajo
različne dimenzije kakovosti različen vpliv na oblikovanje lojalnosti go-
stov. Skladno s tem postavljamo H6 ki se glasi: različne dimenzije kako-
vosti različno vplivajo na lojalnost gostov. Za presojo H6 smo kot osnovo
izbrali metodo strukturnega modeliranja (angl. Structural Equation Mo-
deling – SEM). S pomočjo modela strukturnih enačb, ki omogoča preu-
čevanje kompleksnih odnosov med opazovanimi konstrukti, je namreč
mogoče preveriti ustreznost teoretično predpostavljene strukture povezav
med opazovanimi konstrukti, ki jo običajno opredelimo na podlagi rele-
vantne literature oz. svojih pričakovanj (Schumacker, 2010, str. 4). Prva
faza omenjene tehnike predstavlja oceno merskega modela, ki opredelju-
je povezave med latentnimi in merjenimi spremenljivkami. Slednje omo-
goča analizo vpliva posameznih merjenih spremenljivk (indikatorjev) na
opazovani konstrukt. Merski model je mogoče obravnavati tudi kot nad-
gradnjo eksplorativne faktorske analize, saj poleg vplivov latentnih spre-
menljivk na indikatorje pojasnjuje tudi medsebojne odvisnosti latentnih
spremenljivk. Postopek ocenjevanja merskega modela zato pogosto ime-
nujemo tudi pojasnjevalna faktorska analiza (angl. Confirmatory Factor
Analisys – CFA). Z diagramom zapišemo (predstavimo) model odvisno-
sti, kjer z λi označujemo faktorske uteži (angl. factor loading) in z Ei
specifične faktorje ali napake merjenja.
V drugi fazi tehnike strukturnega modeliranja sledi ocena struk-
turnih enačb (angl. Linear Structural Relationship – LISREL), ki omo-
gočajo analizo povezav med posameznimi latentnimi spremenljivkami.
Strukturni model smo ocenili skladno z običajnim postopkom, ki predvi-
