Page 19 - Kukanja, Marko. 2017. Management kakovosti v prehrambnem gostinstvu: Zagotavljanje kakovosti ponudbe in lojalnosti gostov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 19
Teoretična in zakonska
opredelitev gostinstva
Opredelitev gostinstva kot dejavnosti
Opredelitev gostinstva kot dejavnosti zahteva večdisciplinaren pristop.
Poleg turističnega gostinstva (gostinstvo je pogoj za turizem) poznamo
tudi neturistično gostinstvo, ki izvira iz porabe stalnih prebivalcev (rezi-
dentov). Poleg že omenjene delitve gostinstvo lahko dodatno razdelimo
na nastanitveno gostinstvo in prehrambno gostinstvo. Terminoloških iz-
hodišč za to področje je v mednarodnem prostoru veliko. Ob pregledu
znanstvene in strokovne gostinske literature tujih avtorjev (Bowie in But-
tle, 2004; Cerović, 2003; Del Balzo, 1998; Knowles, 1998) ugotavljamo,
da ti gostinstvo opredeljujejo zelo različno. Pojem je zelo širok in se posle-
dično zelo različno uporablja in prevaja. Razlike nastajajo predvsem pri
poizkusu definiranja pojmov nastanitveno in prehrambno gostinstvo ter
gostinstvo kot dejavnost na splošno. Slednje se v angleščini najpogosteje
definira kot Hospitality industry ali zgolj Hospitality, medtem ko se za po-
dročje prehrambnega gostinstva najpogosteje uporabljajo angleški izrazi:
Catering industry; Restaurant industry; Food & Beverage industry; Food
& Beverage. Posledično ugotavljamo, da pogosto prihaja do neustreznih
prevodov posameznih vrst PGO, saj le-te težko prevajamo ali zanje upo-
rabljamo unificirane izraze (npr. slovenska gostilna, angleški pub, grška
taverna itd.). Razlike je opaziti tudi v teoretičnih opredelitvah posame-
znih raziskovalcev.
Mihalič (1997, str. 168) navaja, da je gostinstvo podjetniška dejav-
nost nudenja storitev prehrane, pijače in nočitev; dejavnost, ki temelji na
gostoljubnosti do gostov, ter dejavnost, ki ni v celoti turistična. Avtori-
ca izpostavi delitev gostinstva na turistično in neturistično. Širše gostin-
opredelitev gostinstva
Opredelitev gostinstva kot dejavnosti
Opredelitev gostinstva kot dejavnosti zahteva večdisciplinaren pristop.
Poleg turističnega gostinstva (gostinstvo je pogoj za turizem) poznamo
tudi neturistično gostinstvo, ki izvira iz porabe stalnih prebivalcev (rezi-
dentov). Poleg že omenjene delitve gostinstvo lahko dodatno razdelimo
na nastanitveno gostinstvo in prehrambno gostinstvo. Terminoloških iz-
hodišč za to področje je v mednarodnem prostoru veliko. Ob pregledu
znanstvene in strokovne gostinske literature tujih avtorjev (Bowie in But-
tle, 2004; Cerović, 2003; Del Balzo, 1998; Knowles, 1998) ugotavljamo,
da ti gostinstvo opredeljujejo zelo različno. Pojem je zelo širok in se posle-
dično zelo različno uporablja in prevaja. Razlike nastajajo predvsem pri
poizkusu definiranja pojmov nastanitveno in prehrambno gostinstvo ter
gostinstvo kot dejavnost na splošno. Slednje se v angleščini najpogosteje
definira kot Hospitality industry ali zgolj Hospitality, medtem ko se za po-
dročje prehrambnega gostinstva najpogosteje uporabljajo angleški izrazi:
Catering industry; Restaurant industry; Food & Beverage industry; Food
& Beverage. Posledično ugotavljamo, da pogosto prihaja do neustreznih
prevodov posameznih vrst PGO, saj le-te težko prevajamo ali zanje upo-
rabljamo unificirane izraze (npr. slovenska gostilna, angleški pub, grška
taverna itd.). Razlike je opaziti tudi v teoretičnih opredelitvah posame-
znih raziskovalcev.
Mihalič (1997, str. 168) navaja, da je gostinstvo podjetniška dejav-
nost nudenja storitev prehrane, pijače in nočitev; dejavnost, ki temelji na
gostoljubnosti do gostov, ter dejavnost, ki ni v celoti turistična. Avtori-
ca izpostavi delitev gostinstva na turistično in neturistično. Širše gostin-
