Page 55 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 55
3
Organizacijska kultura
in učinkovitost organizacije
Petra Setničar in Mirko Markič
Pojem uspešnosti ni lahko opredeliti, saj predstavlja vseobsežen konstrukt
in je odvisen od vidika, s katerega ga preučujemo. Je raznolika lastnost, ki
ima v praksi delovanja podjetij in drugih ustanov svoje značilnosti, kot je
npr. skupni rezultat v uspešnosti poslovanja pridobitne ali nepridobitne
organizacije. Če s svojim delovanjem dosežejo pričakovane izide za veči-
no udeležencev v notranjem in zunanjem okolju, naj bi to pomenilo, da
je organizacija uspešna. Dobro poslovodenje pridobitne organizacije ni
možno brez meril, kazalnikov in standardov za npr. delno poslovno učin-
kovitost in celovito, vseobsežno uspešnost (Markič 2004). Uspešnost pri-
dobitne organizacije je mogoče meriti z različnih vidikov, npr. s prevladu-
jočimi finančnimi kazalniki (npr. donosnost naložbe, dodane vrednosti
ipd.), finančnimi in procesnimi kazalniki (npr. s tržnim deležem, stopnjo
doseganja postavljenih smotrov in ciljev, z vidika deležnikov, uspešnosti
procesa odločanja, uspešnosti pri zagotavljanju surovin, ekoloških stan-
dardov), kazalniki celovite učinkovitosti (kot npr. ugled in podoba v jav-
nosti, v zadnjem casu pa še družbena odgovornost, trajnostni razvoj ipd.)
(Venkatraman in Ramanujam 1986); ali s finančnimi (npr. ROA, ROE,
ROI, ROS ipd.) in nefinančnimi (npr. zadovoljstvo in zvestoba zaposle-
nih, kakovost proizvoda ali procesa, zadovoljstvo kupcev ipd.) (De Wall
2008) ter še s številnimi drugimi načini (Kavčič 2005). Kolenc, Markič
in Miklavčič Šumanski (2007) ugotavljajo, da je »organizacijska kultu-
ra najbolj trajna in najtežje spremenljiva sestavina uspešnosti«; vidijo jo
(prav tam) kot trajno spodbudo in usmerjevalni inštrument za doseganje
smotrov in ciljev organizacije. Organizacijska kultura podpira ali ovira
uveljavljanje strategij ter smotrov in ciljev organizacije; tako pomembno
Organizacijska kultura
in učinkovitost organizacije
Petra Setničar in Mirko Markič
Pojem uspešnosti ni lahko opredeliti, saj predstavlja vseobsežen konstrukt
in je odvisen od vidika, s katerega ga preučujemo. Je raznolika lastnost, ki
ima v praksi delovanja podjetij in drugih ustanov svoje značilnosti, kot je
npr. skupni rezultat v uspešnosti poslovanja pridobitne ali nepridobitne
organizacije. Če s svojim delovanjem dosežejo pričakovane izide za veči-
no udeležencev v notranjem in zunanjem okolju, naj bi to pomenilo, da
je organizacija uspešna. Dobro poslovodenje pridobitne organizacije ni
možno brez meril, kazalnikov in standardov za npr. delno poslovno učin-
kovitost in celovito, vseobsežno uspešnost (Markič 2004). Uspešnost pri-
dobitne organizacije je mogoče meriti z različnih vidikov, npr. s prevladu-
jočimi finančnimi kazalniki (npr. donosnost naložbe, dodane vrednosti
ipd.), finančnimi in procesnimi kazalniki (npr. s tržnim deležem, stopnjo
doseganja postavljenih smotrov in ciljev, z vidika deležnikov, uspešnosti
procesa odločanja, uspešnosti pri zagotavljanju surovin, ekoloških stan-
dardov), kazalniki celovite učinkovitosti (kot npr. ugled in podoba v jav-
nosti, v zadnjem casu pa še družbena odgovornost, trajnostni razvoj ipd.)
(Venkatraman in Ramanujam 1986); ali s finančnimi (npr. ROA, ROE,
ROI, ROS ipd.) in nefinančnimi (npr. zadovoljstvo in zvestoba zaposle-
nih, kakovost proizvoda ali procesa, zadovoljstvo kupcev ipd.) (De Wall
2008) ter še s številnimi drugimi načini (Kavčič 2005). Kolenc, Markič
in Miklavčič Šumanski (2007) ugotavljajo, da je »organizacijska kultu-
ra najbolj trajna in najtežje spremenljiva sestavina uspešnosti«; vidijo jo
(prav tam) kot trajno spodbudo in usmerjevalni inštrument za doseganje
smotrov in ciljev organizacije. Organizacijska kultura podpira ali ovira
uveljavljanje strategij ter smotrov in ciljev organizacije; tako pomembno
