Page 67 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 67
4: Organizacijska klima: zgodovina, pojem in dimenzije 67
je (značilnosti članov organizacije: družbeno-ekonomski status,
stopnja izobrazbe, samozavedanje), 3) družbeni sistem (interak-
cija med formalnimi in neformalnimi vlogami v organizaciji), 4)
organizacijska kultura (obstoječe norme, vrednostni sistemi, pre-
pričanja, kognitivne strukture);
− Robbins (2001): 1) inovacije in prevzem tveganj, 2) pozornost na
podrobnosti, 3) usmerjenost k izidom, 4) usmerjenost k ljudem,
5) usmerjenost k timom, 6) stabilnost in 7) napadalnost;
− Zhang in Liu (2010): 1) ekologija, 2) ozadje, 3) družbeni sistem
in 4) kultura;
− Castro in Martins (2010): 1) vodenje neposredno nadrejenih, 2)
preoblikovanje in raznolikost, 3) osebna rast in razvoj, 4) me-
dosebna pripadnost in ustreznost, 5) splošno občutenje zado-
voljstva z delom, 6) dobro počutje zaposlenih, 7) ugled, 8) plača,
9) zanimivo in izzivov polno delo, 10) fizično delovno okolje, 11)
priznanja in prepoznavnost;
− Eustace in Martins (2014): 1) management učinkovitosti, 2)
prakse samovodenja, 3) inovacije in opolnomočenje, 4) odnos
z zaposlenimi, 5) vedenje vršnih managerjev, 6) raznolikost, 7)
ekonomsko opolnomočenje, 8) korporativni ugled in upravljan-
je, 9) organizacijska podpora;
− SiOK – Slovenska organizacijska klima (Biro Praxis 2016): 1)
odnos do kakovosti, 2) zadovoljstvo z delovnim okoljem, 3) mo-
tivacija in zavzetost, 4) inovativnost in iniciativnost, 5) vodenje,
6) pripadnost organizaciji, 7) organiziranost, 8) strokovna uspo-
sobljenost in učenje, 9) poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev,
10) nagrajevanje, 11) notranji odnosi, 12) notranje komuniciran-
je in informiranje ter 13) razvoj kariere.
Povzetek poglavja
V tem poglavju smo predstavili zgodoviski pregled raziskovanja organi-
zacijske klime. Obdobje od leta 1939 do sredine 1960 smo opredelili kot
obdobje začetka raziskovanja in razumevanja klime kot celote in klimi
podobnih konstruktov. Obdobje poznih 60-ih let do zaključka desetle-
tja smo opredelili kot obdobje ekspanzije raziskav o organizacijski klimi.
V tem obdobju organizacijska klima ni bila »neposredno« merljiva, am-
pak so jo avtorji opredelili npr. posredno preko vodenja, socialnih oziro-
ma medosebnih odnosov, sistema nagrajevanja v organizaciji ipd. Kvanti-
tativne raziskave organizacijske klime, kakršne poznamo še danes, pa so
je (značilnosti članov organizacije: družbeno-ekonomski status,
stopnja izobrazbe, samozavedanje), 3) družbeni sistem (interak-
cija med formalnimi in neformalnimi vlogami v organizaciji), 4)
organizacijska kultura (obstoječe norme, vrednostni sistemi, pre-
pričanja, kognitivne strukture);
− Robbins (2001): 1) inovacije in prevzem tveganj, 2) pozornost na
podrobnosti, 3) usmerjenost k izidom, 4) usmerjenost k ljudem,
5) usmerjenost k timom, 6) stabilnost in 7) napadalnost;
− Zhang in Liu (2010): 1) ekologija, 2) ozadje, 3) družbeni sistem
in 4) kultura;
− Castro in Martins (2010): 1) vodenje neposredno nadrejenih, 2)
preoblikovanje in raznolikost, 3) osebna rast in razvoj, 4) me-
dosebna pripadnost in ustreznost, 5) splošno občutenje zado-
voljstva z delom, 6) dobro počutje zaposlenih, 7) ugled, 8) plača,
9) zanimivo in izzivov polno delo, 10) fizično delovno okolje, 11)
priznanja in prepoznavnost;
− Eustace in Martins (2014): 1) management učinkovitosti, 2)
prakse samovodenja, 3) inovacije in opolnomočenje, 4) odnos
z zaposlenimi, 5) vedenje vršnih managerjev, 6) raznolikost, 7)
ekonomsko opolnomočenje, 8) korporativni ugled in upravljan-
je, 9) organizacijska podpora;
− SiOK – Slovenska organizacijska klima (Biro Praxis 2016): 1)
odnos do kakovosti, 2) zadovoljstvo z delovnim okoljem, 3) mo-
tivacija in zavzetost, 4) inovativnost in iniciativnost, 5) vodenje,
6) pripadnost organizaciji, 7) organiziranost, 8) strokovna uspo-
sobljenost in učenje, 9) poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev,
10) nagrajevanje, 11) notranji odnosi, 12) notranje komuniciran-
je in informiranje ter 13) razvoj kariere.
Povzetek poglavja
V tem poglavju smo predstavili zgodoviski pregled raziskovanja organi-
zacijske klime. Obdobje od leta 1939 do sredine 1960 smo opredelili kot
obdobje začetka raziskovanja in razumevanja klime kot celote in klimi
podobnih konstruktov. Obdobje poznih 60-ih let do zaključka desetle-
tja smo opredelili kot obdobje ekspanzije raziskav o organizacijski klimi.
V tem obdobju organizacijska klima ni bila »neposredno« merljiva, am-
pak so jo avtorji opredelili npr. posredno preko vodenja, socialnih oziro-
ma medosebnih odnosov, sistema nagrajevanja v organizaciji ipd. Kvanti-
tativne raziskave organizacijske klime, kakršne poznamo še danes, pa so
