Page 63 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 63
4: Organizacijska klima: zgodovina, pojem in dimenzije 63
družbeni status in status odbora za varnost. Zohar je na podlagi neodvis-
nih ocen varnostnega ravnanja s strani varnostnih inšpektorjev na vzor-
cu dvajsetih tovarn iz različnih dejavnosti ugotovil, da je varnostna kli-
ma statistično značilno povezana s splošno ravnjo varnosti (Zohar 1980).
Do današnjega obdobja je bilo po svetu izvedenih veliko raziskav s
področja organizacijske klime, zato je vse nemogoče omeniti. Poleg var-
nostne (npr. raziskovalci Brown in Holmes 1986; Dedobbeleer in Bé-
land 1991; Hofmann in Stetzer 1998; Probst, Brubaker in Barsotti 2008;
Zohar in Tenne-Gazit 2008; Barling, Loughlin in Kelloway 2002; Zo-
har in Luria 2005; Wallace, Popp in Mondore 2006; Hofmann in Mark
2006; Zohar in Hofmann 2012 in drugi) in storitvene (npr. raziskoval-
ci Schneider, Parkinson in Buxton 1980; Schneider in Bowen 1985; Coo-
il idr. 2009; Dean 2004; Yagil 2008; Way, Sturman in Raab 2010; Liao
in Chuang 2004; Liao in Chuang 2007; Walumbwa idr. 2010; Salano-
va, Agut in Peiró 2005; Chuang in Liao 2010 in drugi) organizacijske kli-
me, kot tipa organizacijske klime, je moč zaslediti tudi raziskave s pod-
ročja inovacijske klime (raziskovalci Abbey in Dickson 1983; Anderson
in West 1998; King idr. 2007), pravične klime (raziskovalci Mossholder,
Bennett in Martin 1998; Colquitt, Noe in Jackson 2002; Ehrhart 2004;
Naumann in Bennett 2000), etične klime (raziskovalci Mayer, Kuenzi in
Greenbaum 2009; Victor in Cullen 1987; 1988), raznolike klime (razis-
kovalci Herdman in McMilan-Capehart 2010; McKay, Avery in Mor-
ris 2008; Mor Barak, Cherin in Berkman 1998), iniciativne klime (razis-
kovalci Baer in Frese 2003; Michaelis, Stegmaier in Sonntag 2010), klime
enakih možnosti (raziskovaci Walsh idr. 2010), klime za prenos usposabl-
janja (raziskovalci Rouiller in Goldstein 1993; Tracey, Tannenbaum in
Kavanaugh 1995), vodstvene klime (raziskovalci Chen in Bliese 2002;
Schyns in Van Veldhoven 2010) in tehničnoposodobljene klime (razisko-
valca Kozlowski in Hults 1987) ipd.
V Sloveniji je organizacijsko klimo prvi raziskoval Konrad, in sicer
leta 1987. Z njenim raziskovanjem so se kasneje ukvarjali Možina, Li-
pičnik, Zupan in drugi. V letu 2001 je skupina svetovalnih podjetij pod
okriljem Gospodarske zbornice Slovenije pripravila projekt raziskovanja
in spremljanja organizacijske klime v slovenskih organizacijah, poimeno-
van SiOK (slovenska organizacijska klima), ki se izvaja še danes.
Pojem organizacijske klime in njene dimenzije
Organizacijska klima je večdimenzionalen pojem, ki ga je težko definira-
ti in kaže moč prevladujočih vrednot, norm in vedenj večine zaposlenih v
organizaciji (Ehrhart, Schneider in Macey 2014; Bahrami idr. 2016; Kang
družbeni status in status odbora za varnost. Zohar je na podlagi neodvis-
nih ocen varnostnega ravnanja s strani varnostnih inšpektorjev na vzor-
cu dvajsetih tovarn iz različnih dejavnosti ugotovil, da je varnostna kli-
ma statistično značilno povezana s splošno ravnjo varnosti (Zohar 1980).
Do današnjega obdobja je bilo po svetu izvedenih veliko raziskav s
področja organizacijske klime, zato je vse nemogoče omeniti. Poleg var-
nostne (npr. raziskovalci Brown in Holmes 1986; Dedobbeleer in Bé-
land 1991; Hofmann in Stetzer 1998; Probst, Brubaker in Barsotti 2008;
Zohar in Tenne-Gazit 2008; Barling, Loughlin in Kelloway 2002; Zo-
har in Luria 2005; Wallace, Popp in Mondore 2006; Hofmann in Mark
2006; Zohar in Hofmann 2012 in drugi) in storitvene (npr. raziskoval-
ci Schneider, Parkinson in Buxton 1980; Schneider in Bowen 1985; Coo-
il idr. 2009; Dean 2004; Yagil 2008; Way, Sturman in Raab 2010; Liao
in Chuang 2004; Liao in Chuang 2007; Walumbwa idr. 2010; Salano-
va, Agut in Peiró 2005; Chuang in Liao 2010 in drugi) organizacijske kli-
me, kot tipa organizacijske klime, je moč zaslediti tudi raziskave s pod-
ročja inovacijske klime (raziskovalci Abbey in Dickson 1983; Anderson
in West 1998; King idr. 2007), pravične klime (raziskovalci Mossholder,
Bennett in Martin 1998; Colquitt, Noe in Jackson 2002; Ehrhart 2004;
Naumann in Bennett 2000), etične klime (raziskovalci Mayer, Kuenzi in
Greenbaum 2009; Victor in Cullen 1987; 1988), raznolike klime (razis-
kovalci Herdman in McMilan-Capehart 2010; McKay, Avery in Mor-
ris 2008; Mor Barak, Cherin in Berkman 1998), iniciativne klime (razis-
kovalci Baer in Frese 2003; Michaelis, Stegmaier in Sonntag 2010), klime
enakih možnosti (raziskovaci Walsh idr. 2010), klime za prenos usposabl-
janja (raziskovalci Rouiller in Goldstein 1993; Tracey, Tannenbaum in
Kavanaugh 1995), vodstvene klime (raziskovalci Chen in Bliese 2002;
Schyns in Van Veldhoven 2010) in tehničnoposodobljene klime (razisko-
valca Kozlowski in Hults 1987) ipd.
V Sloveniji je organizacijsko klimo prvi raziskoval Konrad, in sicer
leta 1987. Z njenim raziskovanjem so se kasneje ukvarjali Možina, Li-
pičnik, Zupan in drugi. V letu 2001 je skupina svetovalnih podjetij pod
okriljem Gospodarske zbornice Slovenije pripravila projekt raziskovanja
in spremljanja organizacijske klime v slovenskih organizacijah, poimeno-
van SiOK (slovenska organizacijska klima), ki se izvaja še danes.
Pojem organizacijske klime in njene dimenzije
Organizacijska klima je večdimenzionalen pojem, ki ga je težko definira-
ti in kaže moč prevladujočih vrednot, norm in vedenj večine zaposlenih v
organizaciji (Ehrhart, Schneider in Macey 2014; Bahrami idr. 2016; Kang
