Page 177 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 177
Empirični del 177
in udeleženci najdemo statistično značilne razlike pri elementih formal-
nosti ob vstopu v državo (p = 0,002), prometna dostopnost (p = 0,001) in
lokalne povezave (p < 0,001), pri čemer se ponudnikom ti elementi pri iz-
biri lokacije zdijo pomembnejši kot udeležencem. Za vse elemente zani-
mivosti destinacije, razen za možnosti za nakupovanje (p = 0,177), smo
lahko potrdili statistično značilne razlike med udeleženci in ponudni-
ki. Ponudniki so namreč možnosti za zabavo, znamenitosti in zanimi-
vosti, kulinarično ponudbo in vremenske razmere na destinaciji oceni-
li kot pomembnejše pri izbiri destinacije kot udeleženci (p < 0,001). Vse
elemente storitev in razmer na destinaciji so ponudniki ocenili statistič-
no značilno višje kot udeleženci s tveganjem, manjšim od 0,001, z izjemo
razmerja med ceno in kakovostjo, kjer je tveganje nekoliko nad statistič-
no mejo 0,05 (p = 0,077). Prav tako so pomembnost vseh treh elementov
ugleda destinacije ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udele-
ženci (p < 0,001).
Atribute privlačnosti prizorišča smo preverjali znotraj šestih skupin
privlačnosti. Pri tem so rezultati analize pokazali, da je mogoče na pod-
lagi t-preizkusa za neodvisna vzorca z zanemarljivim tveganjem potrditi,
da so ponudniki statistično značilno višje povprečno ocenili vse elemen-
te nastanitve kot udeleženci. Prav tako se je pri vrstah prizorišč izkazalo,
da so ponudniki privlačnost kongresnega centra in kongresnega hotela
kot vrst prizorišča statistično značilno višje ocenili (p < 0,001), medtem
ko so udeleženci višje ocenili privlačnost posebnih prizorišč (p = 0,038).
Statistično značilno višje so ponudniki glede na udeležence s tveganjem,
manjšim od 0,001, ocenili tudi vse vrste storitev prizorišča. Pomembnost
atributov prizorišča, ki se nanašajo na kongresne dvorane, so ponudniki
ocenili statistično značilno višje kot udeleženci s tveganjem, manjšim od
0,001. Za elemente dostopnosti prizorišča, kot sta možnost uporabe par-
kirišč in povezave z lokalnim prevozom, lahko s tveganjem, manjšim od
0,001, potrdimo, da so ponudniki njihovo pomembnost ocenili statistič-
no značilno višje kot udeleženci, za arhitekturno urejenost pa to lahko
potrdimo s tveganjem 0,049. Elementom ugleda kot privlačnosti prizori-
šča so udeleženci določili enak vrstni red glede na pomembnost kot ponu-
dniki, le da so jih ocenili statistično značilno nižje (p < 0,001).
Atribute privlačnosti konference smo ocenjevali skozi pet skupin ele-
mentov privlačnosti. Izkazalo se je, da so ponudniki pomembnost prilož-
nosti za izmenjavo izkušenj in priložnost za iskanje novih možnosti ter
stikov v okviru konference ocenili statistično značilno višje kot udeležen-
ci (p < 0,001), medtem ko so element pridobivanja znanj tako ponudniki
kot udeleženci ocenili podobno (p = 0,282). Za elemente mreženja na kon-
in udeleženci najdemo statistično značilne razlike pri elementih formal-
nosti ob vstopu v državo (p = 0,002), prometna dostopnost (p = 0,001) in
lokalne povezave (p < 0,001), pri čemer se ponudnikom ti elementi pri iz-
biri lokacije zdijo pomembnejši kot udeležencem. Za vse elemente zani-
mivosti destinacije, razen za možnosti za nakupovanje (p = 0,177), smo
lahko potrdili statistično značilne razlike med udeleženci in ponudni-
ki. Ponudniki so namreč možnosti za zabavo, znamenitosti in zanimi-
vosti, kulinarično ponudbo in vremenske razmere na destinaciji oceni-
li kot pomembnejše pri izbiri destinacije kot udeleženci (p < 0,001). Vse
elemente storitev in razmer na destinaciji so ponudniki ocenili statistič-
no značilno višje kot udeleženci s tveganjem, manjšim od 0,001, z izjemo
razmerja med ceno in kakovostjo, kjer je tveganje nekoliko nad statistič-
no mejo 0,05 (p = 0,077). Prav tako so pomembnost vseh treh elementov
ugleda destinacije ponudniki ocenili statistično značilno višje kot udele-
ženci (p < 0,001).
Atribute privlačnosti prizorišča smo preverjali znotraj šestih skupin
privlačnosti. Pri tem so rezultati analize pokazali, da je mogoče na pod-
lagi t-preizkusa za neodvisna vzorca z zanemarljivim tveganjem potrditi,
da so ponudniki statistično značilno višje povprečno ocenili vse elemen-
te nastanitve kot udeleženci. Prav tako se je pri vrstah prizorišč izkazalo,
da so ponudniki privlačnost kongresnega centra in kongresnega hotela
kot vrst prizorišča statistično značilno višje ocenili (p < 0,001), medtem
ko so udeleženci višje ocenili privlačnost posebnih prizorišč (p = 0,038).
Statistično značilno višje so ponudniki glede na udeležence s tveganjem,
manjšim od 0,001, ocenili tudi vse vrste storitev prizorišča. Pomembnost
atributov prizorišča, ki se nanašajo na kongresne dvorane, so ponudniki
ocenili statistično značilno višje kot udeleženci s tveganjem, manjšim od
0,001. Za elemente dostopnosti prizorišča, kot sta možnost uporabe par-
kirišč in povezave z lokalnim prevozom, lahko s tveganjem, manjšim od
0,001, potrdimo, da so ponudniki njihovo pomembnost ocenili statistič-
no značilno višje kot udeleženci, za arhitekturno urejenost pa to lahko
potrdimo s tveganjem 0,049. Elementom ugleda kot privlačnosti prizori-
šča so udeleženci določili enak vrstni red glede na pomembnost kot ponu-
dniki, le da so jih ocenili statistično značilno nižje (p < 0,001).
Atribute privlačnosti konference smo ocenjevali skozi pet skupin ele-
mentov privlačnosti. Izkazalo se je, da so ponudniki pomembnost prilož-
nosti za izmenjavo izkušenj in priložnost za iskanje novih možnosti ter
stikov v okviru konference ocenili statistično značilno višje kot udeležen-
ci (p < 0,001), medtem ko so element pridobivanja znanj tako ponudniki
kot udeleženci ocenili podobno (p = 0,282). Za elemente mreženja na kon-
