Page 179 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 179
Povzetek ugotovitev raziskave
in implikacije
Povzetek ugotovitev raziskave
Iz rezultatov raziskave lahko povzetek ugotovitev oblikujemo v več sklo-
pih.
Na osnovi opisnih statistik smo predstavili oba preučevana neodvi-
sna vzorca, in sicer tako profesionalni kot kongresni profil ponudnikov in
udeležencev. Ugotovili smo, da so udeleženci konferenc v našem vzorcu
nadpovprečno izobraženi, pretežno osebe v delovno najintenzivnejšem
obdobju in prihajajo večinoma iz Slovenije. Zaposleni v kongresni dejav-
nosti opravljajo dela na zahtevnejših delovnih mestih. Zaradi odsotnosti
primerljivih analiz je simultana analiza kongresnega profila udeležencev
in ponudnikov novost v dosedanjem preučevanju kongresne dejavnosti
v Sloveniji. Rezultati kažejo, da v Sloveniji v povprečju organizirajo naj-
več do 5 oziroma do 10 konferenc letno, redki so tisti, ki jih pripravijo več
kot 200, pri čemer je v povprečju največ tistih, ki trajajo en dan ali naj-
več dva dni. Organizatorji organizirajo največ konferenc združenj, kar pa
gre zagotovo pripisati dejstvu, da smo raziskavo omejili na trg združenj.
Zanimivo je, da je v Sloveniji največ konferenc organiziranih na podro-
čju medicine, kar je pokazala tudi raziskava Sikošek idr. (2014), sledijo pa
jim konference z naravoslovno-tehničnega področja, najmanj je politič-
nih srečanj. Konference se po velikosti v povprečju uvrščajo med manj-
še, saj je največ tistih z od 10 do 49 udeleženci, ki jim tesno sledijo tiste z
do 99 udeleženci. Zelo velikih konferenc z več kot 500 udeleženci je za-
nemarljivo število. Podatek o sezonalizaciji konferenc je razkril, da je naj-
večje število konferenc organiziranih v septembru in oktobru, sledi jim
pomladna sezona, najmanj jih je poleti, kar je skladno z ugotovljenim dej-
in implikacije
Povzetek ugotovitev raziskave
Iz rezultatov raziskave lahko povzetek ugotovitev oblikujemo v več sklo-
pih.
Na osnovi opisnih statistik smo predstavili oba preučevana neodvi-
sna vzorca, in sicer tako profesionalni kot kongresni profil ponudnikov in
udeležencev. Ugotovili smo, da so udeleženci konferenc v našem vzorcu
nadpovprečno izobraženi, pretežno osebe v delovno najintenzivnejšem
obdobju in prihajajo večinoma iz Slovenije. Zaposleni v kongresni dejav-
nosti opravljajo dela na zahtevnejših delovnih mestih. Zaradi odsotnosti
primerljivih analiz je simultana analiza kongresnega profila udeležencev
in ponudnikov novost v dosedanjem preučevanju kongresne dejavnosti
v Sloveniji. Rezultati kažejo, da v Sloveniji v povprečju organizirajo naj-
več do 5 oziroma do 10 konferenc letno, redki so tisti, ki jih pripravijo več
kot 200, pri čemer je v povprečju največ tistih, ki trajajo en dan ali naj-
več dva dni. Organizatorji organizirajo največ konferenc združenj, kar pa
gre zagotovo pripisati dejstvu, da smo raziskavo omejili na trg združenj.
Zanimivo je, da je v Sloveniji največ konferenc organiziranih na podro-
čju medicine, kar je pokazala tudi raziskava Sikošek idr. (2014), sledijo pa
jim konference z naravoslovno-tehničnega področja, najmanj je politič-
nih srečanj. Konference se po velikosti v povprečju uvrščajo med manj-
še, saj je največ tistih z od 10 do 49 udeleženci, ki jim tesno sledijo tiste z
do 99 udeleženci. Zelo velikih konferenc z več kot 500 udeleženci je za-
nemarljivo število. Podatek o sezonalizaciji konferenc je razkril, da je naj-
večje število konferenc organiziranih v septembru in oktobru, sledi jim
pomladna sezona, najmanj jih je poleti, kar je skladno z ugotovljenim dej-
