Page 182 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 182
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ko udeleženci istim storitvam pripisujejo nekoliko manjšo pomembnost.
Vsako prizorišče razpolaga z določenim obsegom kongresnih dvoran, ki
predstavljajo njegovo osnovno ponudbo. Pri tem so tako ponudniki kot
udeleženci prepričani, da so velikost in število dvoran, e-podpora ter teh-
nična opremljenost tisti elementi, ki v kongresni dvorani ne smejo manj-
kati. Ponudniki jim pripisujejo višjo vrednost kot udeleženci, kar je nav-
sezadnje razumljivo, saj so ponudniki tisti, ki poskrbijo za organizacijo
srečanja. Poleg dostopnosti destinacije je tudi dostopnost prizorišča tis-
ta, ki prispeva k celoviti izkušnji. Ponudniki so jo ocenili kot precej po-
membno, medtem ko udeleženci precejšnjo pomembnost raje pripisujejo
lokalnim prevozom ter storitvam, ki so povezane z logističnimi vprašanji.
Ugled prizorišča je element, ki ga na strani ponudnikov oblikujejo pred-
vsem mnenje udeležencev ter pretekle izkušnje pa tudi mnenje poslovnih
182 partnerjev, na podoben način pa razmišljajo tudi udeleženci konferenc.
Atribute privlačnosti smo z namenom preverjanja večdimenzional-
nosti konstrukta privlačnosti kongresne destinacije analizirali s pomočjo
eksploratorne faktorske analize, pri čemer smo jo izvedli ločeno za vsak
neodvisni vzorec. Namen eksploratorne faktorske analize je v zmanjšanju
razsežnosti podatkov, s tem pa se pridobi jasnejši pogled na strukturo po-
datkov. Cilj izvedbe analize je bil v identifikaciji relevantnih dejavnikov
po posameznih skupinah privlačnosti in ločeno za oba neodvisna vzorca.
Rezultati analize so pokazali, da je v skupini privlačnosti destinacije z
vidika udeleženca mogoče oblikovati pet dejavnikov, z vidika ponudni-
ka pa štiri. Pri tem so se oblikovali zelo podobni dejavniki, saj jih opre-
deljujejo pretežno pomensko podobne spremenljivke. Kot zelo podobni
dejavniki privlačnosti destinacije pri obeh vzorcih so se izkazali sloves de-
stinacije, zanimivosti destinacije, dostopnost in možnosti prostočasnih
dejavnosti, medtem ko na strani udeležencev kot peti element nastopa še
mnenje drugih o destinaciji. To so dejavniki, ki pomembno oblikujejo
stališče udeležencev in ponudnikov o privlačnostih destinacije kot kraja,
kjer poteka konferenca, ter izkazujejo potencialne preference za udeležbo
na konferenci oziroma njeno organizacijo, s tem pa tudi potencialne mož-
nosti za obisk destinacije.
V skupini privlačnosti prizorišča kot osrednje lokacije izvedbe konfe-
rence se je izkazalo, da je mogoče pri obeh vzorcih oblikovati po tri dejav-
nike, pri čemer se je oblikoval en zelo podoben na obeh straneh, in sicer
organiziranost prizorišča. Tu gre nedvomno za ugotovitev, da tako udele-
ženci kot ponudniki cenijo učinkovitost organizacije dela in postopkov,
ki so povezani s prisotnostjo na prizorišču konference, kar je zagotovo
atribut, ki omogoča prijetnejšo uporabniško izkušnjo. Pri obeh skupinah
ko udeleženci istim storitvam pripisujejo nekoliko manjšo pomembnost.
Vsako prizorišče razpolaga z določenim obsegom kongresnih dvoran, ki
predstavljajo njegovo osnovno ponudbo. Pri tem so tako ponudniki kot
udeleženci prepričani, da so velikost in število dvoran, e-podpora ter teh-
nična opremljenost tisti elementi, ki v kongresni dvorani ne smejo manj-
kati. Ponudniki jim pripisujejo višjo vrednost kot udeleženci, kar je nav-
sezadnje razumljivo, saj so ponudniki tisti, ki poskrbijo za organizacijo
srečanja. Poleg dostopnosti destinacije je tudi dostopnost prizorišča tis-
ta, ki prispeva k celoviti izkušnji. Ponudniki so jo ocenili kot precej po-
membno, medtem ko udeleženci precejšnjo pomembnost raje pripisujejo
lokalnim prevozom ter storitvam, ki so povezane z logističnimi vprašanji.
Ugled prizorišča je element, ki ga na strani ponudnikov oblikujejo pred-
vsem mnenje udeležencev ter pretekle izkušnje pa tudi mnenje poslovnih
182 partnerjev, na podoben način pa razmišljajo tudi udeleženci konferenc.
Atribute privlačnosti smo z namenom preverjanja večdimenzional-
nosti konstrukta privlačnosti kongresne destinacije analizirali s pomočjo
eksploratorne faktorske analize, pri čemer smo jo izvedli ločeno za vsak
neodvisni vzorec. Namen eksploratorne faktorske analize je v zmanjšanju
razsežnosti podatkov, s tem pa se pridobi jasnejši pogled na strukturo po-
datkov. Cilj izvedbe analize je bil v identifikaciji relevantnih dejavnikov
po posameznih skupinah privlačnosti in ločeno za oba neodvisna vzorca.
Rezultati analize so pokazali, da je v skupini privlačnosti destinacije z
vidika udeleženca mogoče oblikovati pet dejavnikov, z vidika ponudni-
ka pa štiri. Pri tem so se oblikovali zelo podobni dejavniki, saj jih opre-
deljujejo pretežno pomensko podobne spremenljivke. Kot zelo podobni
dejavniki privlačnosti destinacije pri obeh vzorcih so se izkazali sloves de-
stinacije, zanimivosti destinacije, dostopnost in možnosti prostočasnih
dejavnosti, medtem ko na strani udeležencev kot peti element nastopa še
mnenje drugih o destinaciji. To so dejavniki, ki pomembno oblikujejo
stališče udeležencev in ponudnikov o privlačnostih destinacije kot kraja,
kjer poteka konferenca, ter izkazujejo potencialne preference za udeležbo
na konferenci oziroma njeno organizacijo, s tem pa tudi potencialne mož-
nosti za obisk destinacije.
V skupini privlačnosti prizorišča kot osrednje lokacije izvedbe konfe-
rence se je izkazalo, da je mogoče pri obeh vzorcih oblikovati po tri dejav-
nike, pri čemer se je oblikoval en zelo podoben na obeh straneh, in sicer
organiziranost prizorišča. Tu gre nedvomno za ugotovitev, da tako udele-
ženci kot ponudniki cenijo učinkovitost organizacije dela in postopkov,
ki so povezani s prisotnostjo na prizorišču konference, kar je zagotovo
atribut, ki omogoča prijetnejšo uporabniško izkušnjo. Pri obeh skupinah
