Page 180 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
stvom o naravi poslovnih srečanj, ki se odvijajo v službenem času, torej ne
v času, ki je običajen za preživljanje dopusta. Ponudniki v povprečju or-
ganizirajo polovico domačih in polovico mednarodnih srečanj. Finančna
plat organizacije srečanj je najtesneje povezana s stroškom najema kongre-
snih dvoran, medtem ko so drugi stroški spremenljivejše narave, kar pa
lahko pripišemo dejstvu, da so lahko povezani s stroški najema. Zanimi-
vi so odgovori, da se s koristnostjo pomoči kongresnega urada pri organi-
zaciji konference kar polovica organizatorjev deloma ali sploh ne strinja,
desetina anketiranih pa njegovega delovanja ne pozna.
Kongresni profil udeležencev nam pove, da se ti zelo pogosto udele-
žujejo konferenc, pri čemer traja obisk več dni, kar govori o značaju med-
narodnih konferenc. Najpogosteje je za prevoz uporabljen avtomobil, pri
čemer udeleženec običajno potuje sam. Obisk konference je povezan tudi
180 s stroški, ki jih poravna delodajalec, pri čemer najvišjega predstavljata ko-
tizacija ter strošek prevoza.
Drugi sklop ugotovitev se nanaša na rezultate analize atributov pri-
vlačnosti kongresne destinacije. Najprej je bila izvedena simultana primer-
jalna analiza pomembnosti atributov glede na ponudnike in udeležence.
Analiza razkriva, da med obema skupinama obstajajo razhajanja in po-
dobnosti. V skupini atributov destinacije so elementi dostopnosti nedvom-
no tisti, ki so pomembni tako udeležencem kot ponudnikom, pri čemer
se ponudnikom elementi formalnosti vstopa v državo, prometna dosto-
pnost in lokalne povezave zdijo pomembnejše kot udeležencem. Element
zanimivosti je tisti, kjer so se pokazale razlike med obema skupinama, saj
ponudniki posameznim elementom, ki se navezujejo večinoma na pros-
točasne dejavnosti, pripisujejo večji pomen kot udeleženci. Med elementi
razmer in storitev na destinaciji se tako ponudniki kot udeleženci strinja-
jo, da je varnost na prvem mestu, tej sledijo gostoljuben odnos domači-
nov ter urejenost lokalne infrastrukture, pri čemer so te elemente ponu-
dniki ocenili više kot udeleženci. Med atribute destinacije smo uvrstili
tudi ugled kraja, ki je pokazal, da se ponudniki zanašajo na mnenje stro-
kovne javnosti o destinaciji, saj ga ocenjujejo kot najpomembnejše, sledi-
jo pretekle izkušnje udeležencev z destinacijo, pri čemer je, zanimivo, kar
pomembno tudi mnenje prijateljev. Udeleženci se v zvezi z ugledom kraja
najbolj zanašajo na svoje pretekle izkušnje, šele zatem na mnenje strokov-
ne javnosti, medtem ko jih mnenje prijateljev ne zanima preveč. Razum-
ljivo je, da ponudniki ugledu kraja pripisujejo višjo oceno, saj so vendarle
tisti, ki izberejo kraj za organizacijo konference.
Med atribute konference smo s pomočjo ugotovitev analize literatu-
re uvrstili tiste, ki se neposredno navezujejo na vsebino, priložnosti, mre-
stvom o naravi poslovnih srečanj, ki se odvijajo v službenem času, torej ne
v času, ki je običajen za preživljanje dopusta. Ponudniki v povprečju or-
ganizirajo polovico domačih in polovico mednarodnih srečanj. Finančna
plat organizacije srečanj je najtesneje povezana s stroškom najema kongre-
snih dvoran, medtem ko so drugi stroški spremenljivejše narave, kar pa
lahko pripišemo dejstvu, da so lahko povezani s stroški najema. Zanimi-
vi so odgovori, da se s koristnostjo pomoči kongresnega urada pri organi-
zaciji konference kar polovica organizatorjev deloma ali sploh ne strinja,
desetina anketiranih pa njegovega delovanja ne pozna.
Kongresni profil udeležencev nam pove, da se ti zelo pogosto udele-
žujejo konferenc, pri čemer traja obisk več dni, kar govori o značaju med-
narodnih konferenc. Najpogosteje je za prevoz uporabljen avtomobil, pri
čemer udeleženec običajno potuje sam. Obisk konference je povezan tudi
180 s stroški, ki jih poravna delodajalec, pri čemer najvišjega predstavljata ko-
tizacija ter strošek prevoza.
Drugi sklop ugotovitev se nanaša na rezultate analize atributov pri-
vlačnosti kongresne destinacije. Najprej je bila izvedena simultana primer-
jalna analiza pomembnosti atributov glede na ponudnike in udeležence.
Analiza razkriva, da med obema skupinama obstajajo razhajanja in po-
dobnosti. V skupini atributov destinacije so elementi dostopnosti nedvom-
no tisti, ki so pomembni tako udeležencem kot ponudnikom, pri čemer
se ponudnikom elementi formalnosti vstopa v državo, prometna dosto-
pnost in lokalne povezave zdijo pomembnejše kot udeležencem. Element
zanimivosti je tisti, kjer so se pokazale razlike med obema skupinama, saj
ponudniki posameznim elementom, ki se navezujejo večinoma na pros-
točasne dejavnosti, pripisujejo večji pomen kot udeleženci. Med elementi
razmer in storitev na destinaciji se tako ponudniki kot udeleženci strinja-
jo, da je varnost na prvem mestu, tej sledijo gostoljuben odnos domači-
nov ter urejenost lokalne infrastrukture, pri čemer so te elemente ponu-
dniki ocenili više kot udeleženci. Med atribute destinacije smo uvrstili
tudi ugled kraja, ki je pokazal, da se ponudniki zanašajo na mnenje stro-
kovne javnosti o destinaciji, saj ga ocenjujejo kot najpomembnejše, sledi-
jo pretekle izkušnje udeležencev z destinacijo, pri čemer je, zanimivo, kar
pomembno tudi mnenje prijateljev. Udeleženci se v zvezi z ugledom kraja
najbolj zanašajo na svoje pretekle izkušnje, šele zatem na mnenje strokov-
ne javnosti, medtem ko jih mnenje prijateljev ne zanima preveč. Razum-
ljivo je, da ponudniki ugledu kraja pripisujejo višjo oceno, saj so vendarle
tisti, ki izberejo kraj za organizacijo konference.
Med atribute konference smo s pomočjo ugotovitev analize literatu-
re uvrstili tiste, ki se neposredno navezujejo na vsebino, priložnosti, mre-
