Page 23 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Uvod 23
omenjajo naslednje: opremo in prostore za kongrese, kakovost hotelskih
storitev, razpoložljivost hotelskih sob, zanimivost lokacije, varnost, do-
stopnost, stroške prevoza, stroške namestitve in prehrane, splošno dosto-
pnost, ugled destinacije, klimatske in pokrajinske značilnosti destinacije,
letalsko dostopnost, gostoljubnost, prejšnje izkušnje, lokalno dostopnost,
transportne storitve idr.
Če na obravnavane atribute oziroma dimenzije pogledamo z vidika
temeljnega obstoja kongresne dejavnosti, to je realizacije kongresne pri-
reditve na destinaciji z uporabo kongresnih ter drugih storitev, ki jo za-
govarjamo ob utemeljitvi temeljne teze, nam njihov sistematičen pregled
pokaže, da se vsebinsko in organizacijsko nanašajo na tri različne segmen-
te, destinacijo, prizorišče in kongresno prireditev, zato jih glede na sku-
pne določevalne lastnosti lahko združimo v tri skupine. Takšno možnost
izpostavljajo tudi Whitfield idr. (2014), ki govorijo o makro ravni atribu-
tov, vezano na destinacijo, mezo ravni (angl. »intermediate level«), ve-
zano na prizorišče, ter mikro ravni atributov, vezano na kongresno pri-
reditev. Podobno večstopenjsko razvrstitev ponujata Lu in Cai (2009),
ki lojalnost udeležencev do razstaviščne destinacije ocenjujeta na osnovi
treh konstruktov: imidža destinacije, imidža prizorišča in imidža dogod-
ka. Modificiran pogled na atribute kongresne destinacije preko novega
konstrukta obiskanosti bi nam omogočil njihovo celostnejšo obravnavo,
ki je v dosedanjih raziskavah večinoma ne zasledimo, saj se študije po-
gosto osredotočajo le na posamezen vidik, in sicer na vidik destinacije
(Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Fenich 2001; Crouch in
Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Shin 2009; Jin, Bauer
in Weber 2010), vidik prizorišča oziroma kongresnih centrov (Robinson
in Callan 2001; Breiter in Milman 2006; Fawzy in Samra 2008; Severt in
Palakurthi 2008) ali vidik kongresne prireditve (Yoo in Chon 2008; Yoo
in Chon 2010; Whitfield idr. 2014). Rezultati omenjenih raziskav kaže-
jo, da so za obisk kongresa in z njim povezane kongresne destinacije po-
membni različni atributi, kar pomeni, da se ob večji/manjši oceni vred-
nosti atributov poveča/zmanjša nagnjenje in možnost za obisk destinacije
oziroma kongresa, zato predpostavljamo, da na obiskanost kongresne de-
stinacije vplivajo posamezne skupine atributov privlačnosti. Posameznim
atributom se pri določanju in izbiri kongresne destinacije oziroma pri od-
ločanju za njen obisk ne pripisuje enakih, temveč različne vrednosti, kar
je posledica usmeritve raziskovalnega zanimanja bodisi na vidik destina-
cije bodisi vidik prizorišča bodisi kongresa kot ključnega produkta (Whi-
tfield idr. 2014). Zaradi reorganizacije atributov privlačnosti v posame-
zne skupine in odsotnosti primerljivih študij lahko o njihovem različnem
omenjajo naslednje: opremo in prostore za kongrese, kakovost hotelskih
storitev, razpoložljivost hotelskih sob, zanimivost lokacije, varnost, do-
stopnost, stroške prevoza, stroške namestitve in prehrane, splošno dosto-
pnost, ugled destinacije, klimatske in pokrajinske značilnosti destinacije,
letalsko dostopnost, gostoljubnost, prejšnje izkušnje, lokalno dostopnost,
transportne storitve idr.
Če na obravnavane atribute oziroma dimenzije pogledamo z vidika
temeljnega obstoja kongresne dejavnosti, to je realizacije kongresne pri-
reditve na destinaciji z uporabo kongresnih ter drugih storitev, ki jo za-
govarjamo ob utemeljitvi temeljne teze, nam njihov sistematičen pregled
pokaže, da se vsebinsko in organizacijsko nanašajo na tri različne segmen-
te, destinacijo, prizorišče in kongresno prireditev, zato jih glede na sku-
pne določevalne lastnosti lahko združimo v tri skupine. Takšno možnost
izpostavljajo tudi Whitfield idr. (2014), ki govorijo o makro ravni atribu-
tov, vezano na destinacijo, mezo ravni (angl. »intermediate level«), ve-
zano na prizorišče, ter mikro ravni atributov, vezano na kongresno pri-
reditev. Podobno večstopenjsko razvrstitev ponujata Lu in Cai (2009),
ki lojalnost udeležencev do razstaviščne destinacije ocenjujeta na osnovi
treh konstruktov: imidža destinacije, imidža prizorišča in imidža dogod-
ka. Modificiran pogled na atribute kongresne destinacije preko novega
konstrukta obiskanosti bi nam omogočil njihovo celostnejšo obravnavo,
ki je v dosedanjih raziskavah večinoma ne zasledimo, saj se študije po-
gosto osredotočajo le na posamezen vidik, in sicer na vidik destinacije
(Oppermann 1996b; Chacko in Fenich 2000; Fenich 2001; Crouch in
Louviere 2003; Baloglu in Love 2005; Chen 2006; Shin 2009; Jin, Bauer
in Weber 2010), vidik prizorišča oziroma kongresnih centrov (Robinson
in Callan 2001; Breiter in Milman 2006; Fawzy in Samra 2008; Severt in
Palakurthi 2008) ali vidik kongresne prireditve (Yoo in Chon 2008; Yoo
in Chon 2010; Whitfield idr. 2014). Rezultati omenjenih raziskav kaže-
jo, da so za obisk kongresa in z njim povezane kongresne destinacije po-
membni različni atributi, kar pomeni, da se ob večji/manjši oceni vred-
nosti atributov poveča/zmanjša nagnjenje in možnost za obisk destinacije
oziroma kongresa, zato predpostavljamo, da na obiskanost kongresne de-
stinacije vplivajo posamezne skupine atributov privlačnosti. Posameznim
atributom se pri določanju in izbiri kongresne destinacije oziroma pri od-
ločanju za njen obisk ne pripisuje enakih, temveč različne vrednosti, kar
je posledica usmeritve raziskovalnega zanimanja bodisi na vidik destina-
cije bodisi vidik prizorišča bodisi kongresa kot ključnega produkta (Whi-
tfield idr. 2014). Zaradi reorganizacije atributov privlačnosti v posame-
zne skupine in odsotnosti primerljivih študij lahko o njihovem različnem
