Page 184 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 184
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Implikacije raziskave
S simultanim preverjanjem mnenj dveh skupin ključnih deležnikov kon-
gresne destinacije smo poskušali dobiti vpogled v njihova medsebojna
razmerja na podlagi mnenj in stališč, ki jih imata obe skupini glede atri-
butov privlačnosti kongresne destinacije kot dejavnikov njene obiska-
nosti, to je destinacije, prizorišča in konference.
Ugotovitve vsebinske analize literature kažejo, da je destinacija tis-
ta, ki je osrednji prostor oziroma stičišče tako ponudnikov kot udeležen-
cev. Njena osrednja vloga tako pred ponudnike storitev na destinaciji in
organizatorje kot tudi druge deležnike destinacije postavlja določene pri-
ložnosti in možnosti, ki bi jih veljalo v nadaljnjih prizadevanjih za ohra-
njanje privlačnosti destinacije ohranjati oziroma še okrepiti, saj se je v
raziskavi izkazalo, da tako udeleženci kot ponudniki izražajo določene
184 preference do destinacije kot kraja, kjer poteka konferenca.
Z vidika ugotavljanja statistično pomembnih razlik med obema ne-
odvisnima vzorcema se je v okviru preučevanja atributov privlačnosti de-
stinacije izkazalo, da je za ohranjanje njenega konkurenčnejšega položaja
zagotovo dostopnost destinacije tista, ki jo je treba ne le ohranjati, ampak
tudi razvijati, saj se tako ponudniki kot udeleženci strinjajo, da je pri od-
ločitvi za izbiro temeljnega pomena. To zagotovo ne pomeni le razvijanja
prometne dostopnosti, ampak včasih tudi zamudnega urejanja vstopnih
formalnosti v državo. Veliko dilem se tako v praksi kot teoriji pojavlja v
zvezi z zanimivostjo destinacije, ki pa v primeru poslovnega turizma dobi
nekoliko drugačno konotacijo. Rezultati raziskave so namreč pokazali,
da ji ponudniki posvečajo kar precejšnjo pozornost pri izbiri destinacije,
kar nalaga oblikovalcem razvojne politike nujnost iskanja in osmišljanja
takšnih elementov zanimivosti, ki bodo kongresno destinacijo predsta-
vili v privlačnejši luči. Tukaj je kar nekaj prostora za oblikovanje, kot na
primer poudarjanje krajevnih znamenitosti ali priložnosti za kakovostno
preživljanje prostega časa. Po drugi strani ne gre le za razvoj otipljivih se-
stavin destinacije. Pomemben pečat ji dajejo tudi »mehkejše« sestavine,
kar navsezadnje ni nenavadno, saj je kongresna dejavnost izrazito storit-
vena dejavnost. V ospredju so tu zagotovo ljudje, domačini s pozitivnim
odnosom do kongresnega gosta. Nemalokrat pa je pri odločitvi za izbi-
ro destinacije in njen obisk pomemben ugled, ki ga destinacija uživa ne le
v ožji skupini deležnikov, to je ponudnikov in udeležencev, temveč tudi
v skupinah, s katerimi ti prihajajo v stik, zato je skrb za celostno podobo
ena ključnih skrbi ne le neposrednih ponudnikov na destinaciji, temveč
širšega kroga deležnikov, ki so odgovorni za njen razvoj. Kongresna desti-
nacija ima v današnji luči spremenjenih družbenih razmer še en pomem-
Implikacije raziskave
S simultanim preverjanjem mnenj dveh skupin ključnih deležnikov kon-
gresne destinacije smo poskušali dobiti vpogled v njihova medsebojna
razmerja na podlagi mnenj in stališč, ki jih imata obe skupini glede atri-
butov privlačnosti kongresne destinacije kot dejavnikov njene obiska-
nosti, to je destinacije, prizorišča in konference.
Ugotovitve vsebinske analize literature kažejo, da je destinacija tis-
ta, ki je osrednji prostor oziroma stičišče tako ponudnikov kot udeležen-
cev. Njena osrednja vloga tako pred ponudnike storitev na destinaciji in
organizatorje kot tudi druge deležnike destinacije postavlja določene pri-
ložnosti in možnosti, ki bi jih veljalo v nadaljnjih prizadevanjih za ohra-
njanje privlačnosti destinacije ohranjati oziroma še okrepiti, saj se je v
raziskavi izkazalo, da tako udeleženci kot ponudniki izražajo določene
184 preference do destinacije kot kraja, kjer poteka konferenca.
Z vidika ugotavljanja statistično pomembnih razlik med obema ne-
odvisnima vzorcema se je v okviru preučevanja atributov privlačnosti de-
stinacije izkazalo, da je za ohranjanje njenega konkurenčnejšega položaja
zagotovo dostopnost destinacije tista, ki jo je treba ne le ohranjati, ampak
tudi razvijati, saj se tako ponudniki kot udeleženci strinjajo, da je pri od-
ločitvi za izbiro temeljnega pomena. To zagotovo ne pomeni le razvijanja
prometne dostopnosti, ampak včasih tudi zamudnega urejanja vstopnih
formalnosti v državo. Veliko dilem se tako v praksi kot teoriji pojavlja v
zvezi z zanimivostjo destinacije, ki pa v primeru poslovnega turizma dobi
nekoliko drugačno konotacijo. Rezultati raziskave so namreč pokazali,
da ji ponudniki posvečajo kar precejšnjo pozornost pri izbiri destinacije,
kar nalaga oblikovalcem razvojne politike nujnost iskanja in osmišljanja
takšnih elementov zanimivosti, ki bodo kongresno destinacijo predsta-
vili v privlačnejši luči. Tukaj je kar nekaj prostora za oblikovanje, kot na
primer poudarjanje krajevnih znamenitosti ali priložnosti za kakovostno
preživljanje prostega časa. Po drugi strani ne gre le za razvoj otipljivih se-
stavin destinacije. Pomemben pečat ji dajejo tudi »mehkejše« sestavine,
kar navsezadnje ni nenavadno, saj je kongresna dejavnost izrazito storit-
vena dejavnost. V ospredju so tu zagotovo ljudje, domačini s pozitivnim
odnosom do kongresnega gosta. Nemalokrat pa je pri odločitvi za izbi-
ro destinacije in njen obisk pomemben ugled, ki ga destinacija uživa ne le
v ožji skupini deležnikov, to je ponudnikov in udeležencev, temveč tudi
v skupinah, s katerimi ti prihajajo v stik, zato je skrb za celostno podobo
ena ključnih skrbi ne le neposrednih ponudnikov na destinaciji, temveč
širšega kroga deležnikov, ki so odgovorni za njen razvoj. Kongresna desti-
nacija ima v današnji luči spremenjenih družbenih razmer še en pomem-
