Page 185 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 185
Povzetek ugotovitev raziskave in implikacije 185
ben vidik, to je ustvarjanje pogojev za varno bivanje, saj je to vprašanje, ki
ga tako ponudniki kot udeleženci precej izpostavljajo.
Z vidika ugotavljanja statistično pomembnih razlik med obema ne-
odvisnima vzorcema je analiza pokazala, da je prizorišče kot osrednji pros-
tor za izvedbo konference pomemben element, ki omogoča ne le njeno
izvedbo, temveč ji daje tudi posebno izkušnjo, zato je treba storitvam pri-
zorišča v nadaljnjih razvojnih usmeritvah nameniti posebno pozornost.
Tukaj opažamo, da kongresni hotel kot tipičen predstavnik prizorišča
morda izgublja svojo moč, saj si udeleženci želijo zanimivejših oziroma
posebnih prizorišč. To je lahko znak, da se je treba v ponudbi osredoto-
čiti na prizorišča, ki v sebi nosijo drugačen pomen ali zgodbo, pri čemer
je njihova bližina z nastanitvenimi obrati nujna. V zvezi s prizoriščem je
v prihodnosti treba razmišljati predvsem v infrastrukturnem smislu, in
sicer tako glede primernosti dvoran v luči njihovega obsega in opremlje-
nosti ter dostopnosti kongresnega prizorišča kot še posebej glede njego-
ve učinkovite navezanosti na lokalne prometne povezave, ki zlasti udele-
žencem olajšajo udeležbo. Infrastrukturno je prizorišče močno povezano
s hotelirsko dejavnostjo, saj se hotel nemalokrat predstavlja kot prizorišče
in nastanitveni objekt, pri čemer je primeren obseg hotelskih sob glede
na zmogljivosti kongresnih dvoran ključnega pomena tako za ponudnike,
kar je razumljivo, presenetljivo pa je, da si tega želijo tudi udeleženci. Prav
sozvočje obsega nastanitvenih s kongresnimi zmogljivostmi bo v prihod-
nje zagotovo pomemben dejavnik pri izbiri kongresnih destinacij in iska-
nju možnosti za izboljšanje njihove obiskanosti.
Konferenca je osnovni element ponudbe in povpraševanja na kongres-
nem trgu. Je »proizvod« tako naročnika kot ponudnika kongresnih sto-
ritev, ki si prizadevata za njeno uresničenje. Glede na rezultate ugotav-
ljanja statistično pomembnih razlik v stališčih do atributov privlačnosti
med obema neodvisnima vzorcema lahko ugotovimo, da je pri uresniče-
nju konference veliko prostora v ustvarjanju priložnosti za medsebojne
stike, kar je osnovni namen ne le konference kot take, temveč tudi celot-
ne kongresne dejavnosti. Ustvarjanje stikov pomeni skrb za takšno orga-
nizacijo konference, ki bo nudila priložnost za poslovne stike in srečanje s
poslovnimi partnerji ter mreženje med udeleženci, še posebej s specialisti
iz stroke. Vsebina konference je njena temeljna celica, značaj ji dajejo po-
samezniki s svojimi prispevki, še posebej pa ugledni govorci.
Raziskava je opozorila tudi na potrebo po celostni obravnavi in nav-
sezadnje tudi interpretaciji privlačnosti kongresne destinacije kot dejav-
nika njene obiskanosti. Izkazalo se je, da bi posamezne atribute privlač-
nosti le stežka obravnavali ločeno ali kot samostojno entiteto, ampak jih
ben vidik, to je ustvarjanje pogojev za varno bivanje, saj je to vprašanje, ki
ga tako ponudniki kot udeleženci precej izpostavljajo.
Z vidika ugotavljanja statistično pomembnih razlik med obema ne-
odvisnima vzorcema je analiza pokazala, da je prizorišče kot osrednji pros-
tor za izvedbo konference pomemben element, ki omogoča ne le njeno
izvedbo, temveč ji daje tudi posebno izkušnjo, zato je treba storitvam pri-
zorišča v nadaljnjih razvojnih usmeritvah nameniti posebno pozornost.
Tukaj opažamo, da kongresni hotel kot tipičen predstavnik prizorišča
morda izgublja svojo moč, saj si udeleženci želijo zanimivejših oziroma
posebnih prizorišč. To je lahko znak, da se je treba v ponudbi osredoto-
čiti na prizorišča, ki v sebi nosijo drugačen pomen ali zgodbo, pri čemer
je njihova bližina z nastanitvenimi obrati nujna. V zvezi s prizoriščem je
v prihodnosti treba razmišljati predvsem v infrastrukturnem smislu, in
sicer tako glede primernosti dvoran v luči njihovega obsega in opremlje-
nosti ter dostopnosti kongresnega prizorišča kot še posebej glede njego-
ve učinkovite navezanosti na lokalne prometne povezave, ki zlasti udele-
žencem olajšajo udeležbo. Infrastrukturno je prizorišče močno povezano
s hotelirsko dejavnostjo, saj se hotel nemalokrat predstavlja kot prizorišče
in nastanitveni objekt, pri čemer je primeren obseg hotelskih sob glede
na zmogljivosti kongresnih dvoran ključnega pomena tako za ponudnike,
kar je razumljivo, presenetljivo pa je, da si tega želijo tudi udeleženci. Prav
sozvočje obsega nastanitvenih s kongresnimi zmogljivostmi bo v prihod-
nje zagotovo pomemben dejavnik pri izbiri kongresnih destinacij in iska-
nju možnosti za izboljšanje njihove obiskanosti.
Konferenca je osnovni element ponudbe in povpraševanja na kongres-
nem trgu. Je »proizvod« tako naročnika kot ponudnika kongresnih sto-
ritev, ki si prizadevata za njeno uresničenje. Glede na rezultate ugotav-
ljanja statistično pomembnih razlik v stališčih do atributov privlačnosti
med obema neodvisnima vzorcema lahko ugotovimo, da je pri uresniče-
nju konference veliko prostora v ustvarjanju priložnosti za medsebojne
stike, kar je osnovni namen ne le konference kot take, temveč tudi celot-
ne kongresne dejavnosti. Ustvarjanje stikov pomeni skrb za takšno orga-
nizacijo konference, ki bo nudila priložnost za poslovne stike in srečanje s
poslovnimi partnerji ter mreženje med udeleženci, še posebej s specialisti
iz stroke. Vsebina konference je njena temeljna celica, značaj ji dajejo po-
samezniki s svojimi prispevki, še posebej pa ugledni govorci.
Raziskava je opozorila tudi na potrebo po celostni obravnavi in nav-
sezadnje tudi interpretaciji privlačnosti kongresne destinacije kot dejav-
nika njene obiskanosti. Izkazalo se je, da bi posamezne atribute privlač-
nosti le stežka obravnavali ločeno ali kot samostojno entiteto, ampak jih
