Page 71 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 71
Swarbrooke in Horner (2001) ob tem opozarjata, da so storitve med se-
boj povezane in soodvisne druga od druge ter morajo delovati kot celota.
Kongresna destinacija svojega obstoja ne more upravičiti brez primer-
ne dostopnosti, ki je v večini primerov (Oppermann 1996b) vezana prav
na prometno dostopnost. Ta je običajno mišljena kot sistem prevoznih
storitev do kongresne destinacije in znotraj nje. Prav prometna dosto-
pnost je po mnenju mnogih (Var, Cesario in Mauser 1985; Oppermann
1996b; Chacko in Fenich 2000; Crouch in Louviere 2003; Kim in Kim
2004; Baloglu in Love 2005; Oral in Whitfield 2010; Huo 2014) ključna
sestavina konkurenčnosti kongresnih destinacij.
Zanimivosti ali tudi posebnosti na kongresni destinaciji so običajno
razumljene kot podporne storitve, ki bogatijo osnovne kongresne stori-
tve. Kongresni destinaciji dodajajo posebno privlačnost, pogosto so ra-
zumljene kot posebne zgradbe ali doživetja na destinaciji (Ritticha-
inuwat, Beck in Lalopa 2001; Kim in Kim 2004; Whitfield 2005; Smith
in Garnham 2006; Whitfield 2009; Wan 2011), nemalokrat pa je destina-
cija zanimivost kar sama zase, kar je še posebej značilno za večja kongres-
na mesta (Oppermann 1996b). Boo, Koh in Jones (2008) kot zanimivost
na destinaciji razumejo kar kongres sam po sebi. Zanimivosti na destina-
ciji so pogosto kot osnovna storitev nujne zaradi izvedbe motivacijskih
potovanj in povezovalnih programov (Swarbrooke in Horner 2001) ter
spremljevalnega programa konference (Shin 2009; Whitfield idr. 2014).
Kongresna destinacija kot stičišče različnih skupin deležnikov
Raznolikost storitev, ki jih ponuja kongresna destinacija, pomeni tudi
raznolikost njenih ponudnikov in vseh, ki prihajajo z njo v stik. Neka-
teri raziskovalci (Oppermann in Chon 1997; Jago in Deery 2005; Siko-
šek 2014) zato na kongresno destinacijo gledajo predvsem kot na stičišče
različnih skupin deležnikov, ki nastopajo v povezavi z organizacijo kon-
gresne prireditve in s ponudbo storitev kongresne destinacije. Iz sedanjih
opredelitev lahko povzamemo, da je kongresna prireditev osnovni pro-
izvod kongresne destinacije, zaradi nje postane destinacija središče za-
nimanja več skupin. Zaradi želje po izmenjavi mnenj, to je organizaci-
jo konference, naročniki oziroma organizatorji sprožijo pobudo za njeno
organizacijo in izrazijo potrebo po koriščenju za to potrebnih storitev,
ki jo na kongresni destinaciji ponujajo ponudniki kongresnih storitev.
Zaradi konference, ki jo umestijo v destinacijo, se na strani udeležencev
najprej sproži zanimanje za obisk konference, s tem pa tudi destinacije.
Konferenca in destinacija sta tako v vzajemnem odnosu, lahko trdimo,
da destinacija brez konference ne bi bila kongresna destinacija. V tem pri-
Swarbrooke in Horner (2001) ob tem opozarjata, da so storitve med se-
boj povezane in soodvisne druga od druge ter morajo delovati kot celota.
Kongresna destinacija svojega obstoja ne more upravičiti brez primer-
ne dostopnosti, ki je v večini primerov (Oppermann 1996b) vezana prav
na prometno dostopnost. Ta je običajno mišljena kot sistem prevoznih
storitev do kongresne destinacije in znotraj nje. Prav prometna dosto-
pnost je po mnenju mnogih (Var, Cesario in Mauser 1985; Oppermann
1996b; Chacko in Fenich 2000; Crouch in Louviere 2003; Kim in Kim
2004; Baloglu in Love 2005; Oral in Whitfield 2010; Huo 2014) ključna
sestavina konkurenčnosti kongresnih destinacij.
Zanimivosti ali tudi posebnosti na kongresni destinaciji so običajno
razumljene kot podporne storitve, ki bogatijo osnovne kongresne stori-
tve. Kongresni destinaciji dodajajo posebno privlačnost, pogosto so ra-
zumljene kot posebne zgradbe ali doživetja na destinaciji (Ritticha-
inuwat, Beck in Lalopa 2001; Kim in Kim 2004; Whitfield 2005; Smith
in Garnham 2006; Whitfield 2009; Wan 2011), nemalokrat pa je destina-
cija zanimivost kar sama zase, kar je še posebej značilno za večja kongres-
na mesta (Oppermann 1996b). Boo, Koh in Jones (2008) kot zanimivost
na destinaciji razumejo kar kongres sam po sebi. Zanimivosti na destina-
ciji so pogosto kot osnovna storitev nujne zaradi izvedbe motivacijskih
potovanj in povezovalnih programov (Swarbrooke in Horner 2001) ter
spremljevalnega programa konference (Shin 2009; Whitfield idr. 2014).
Kongresna destinacija kot stičišče različnih skupin deležnikov
Raznolikost storitev, ki jih ponuja kongresna destinacija, pomeni tudi
raznolikost njenih ponudnikov in vseh, ki prihajajo z njo v stik. Neka-
teri raziskovalci (Oppermann in Chon 1997; Jago in Deery 2005; Siko-
šek 2014) zato na kongresno destinacijo gledajo predvsem kot na stičišče
različnih skupin deležnikov, ki nastopajo v povezavi z organizacijo kon-
gresne prireditve in s ponudbo storitev kongresne destinacije. Iz sedanjih
opredelitev lahko povzamemo, da je kongresna prireditev osnovni pro-
izvod kongresne destinacije, zaradi nje postane destinacija središče za-
nimanja več skupin. Zaradi želje po izmenjavi mnenj, to je organizaci-
jo konference, naročniki oziroma organizatorji sprožijo pobudo za njeno
organizacijo in izrazijo potrebo po koriščenju za to potrebnih storitev,
ki jo na kongresni destinaciji ponujajo ponudniki kongresnih storitev.
Zaradi konference, ki jo umestijo v destinacijo, se na strani udeležencev
najprej sproži zanimanje za obisk konference, s tem pa tudi destinacije.
Konferenca in destinacija sta tako v vzajemnem odnosu, lahko trdimo,
da destinacija brez konference ne bi bila kongresna destinacija. V tem pri-
