Page 145 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 145
anton dolinar kot doktorski študent guida adlerja
Tonkunst hohen Stils, ihre Ideale und ihre Führer (mit vielen Musikbei-
spielen), 3 ure)
Za postopno spremembo težišča njegovega širšega strokovnega intere-
sa, kot se kaže v razpisanih predavanjih, je torej značilno, da se je Dolinar
vse bolj usmerjal v vprašanja ruske oz. splošne slovanske kulturne zgodovi-
ne, poleg tega pa se je znova posvetil obči psihologiji.
S šestim absolviranim semestrom se je Dolinarjev redni študij na du-
najski univerzi končal. Dolinar je sicer svoj dunajski študij videl tudi v
smislu širšega konteksta celovitega življenjskega in predvsem glasbenega
izpopolnjevanja. Zanimivo, čeprav posredno, je to moč zaznati iz njegove-
ga prispevka ob 60-letnici Josipa Čerina, še enega dunajskega študenta pri
Adlerju. Lahko domnevamo, da opis Čerinovega dunajskega študija prav-
zaprav posredno razkriva lasten Dolinarjev pogled na to:
»Po dovršenem konservatoriju se je [Čerin] vpisal na filozofsko
fakulteto dunajske univerze in dosegel doktorat iz glasboslovja, da
je bil tehnično in estetsko kar najbolj pripravljen; poleg tega je pa ži-
vel na Dunaju bil v stalnem stiku s svetovnim glasbenim tokom, da
je bila tako vsaka enostranost izključena.«11
Lahko bi torej rekli, da je študij, ki ga je pozneje prav tako kot Čerin
zaključil z doktoratom, Dolinarju pomenil »tehnično in estetsko izpopol-
nitev«, samo bivanje na Dunaju pa mu je omogočilo najbolj širok vpogled
v sodobna glasbena snovanja. Svoja spoznanja in doživetja bogatega doga-
janja v tej glasbeni prestolnici je delil tudi s slovenskimi bralci in tako po-
ročal o dunajskem glasbenem življenju v Cerkveni glasbenik (s. 8). Njegovi
zapisi kažejo, kako si je prizadeval, da bi poleg študijskega izpopolnjevanja
izkoristil možnosti, ki mu jih je Dunaj s svojim bogatim koncertnim in šir-
šim kulturnim utripom ponujal.
Ob koncu študija, ko naj bi Dolinar nastopil mesto učitelja glasbe v
šentviški gimnaziji, zaradi česar so ga predstojniki poslali na Dunaj, pa
se je Dolinar pedagoškemu delu odrekel. »Kot vemo, je pa Dolinar, ko je
že skoraj končal študije na Dunaju, izjavil, da nima veselja za pedagoško
delo v zavodu, kar je bil vsekakor hud udarec za vse odločujoče, ki so nanj
računali,«12 se tega spominja M. Tomc, ki ga je škof Jeglič pozneje izbral za
11 Anton Dolinar, »Dr. Josip Čerin – 60 letnik«, Pevec 6 , 3–4 (1926): 15.
12 Škulj, »Tomčeva pisma«, 194.
143
Tonkunst hohen Stils, ihre Ideale und ihre Führer (mit vielen Musikbei-
spielen), 3 ure)
Za postopno spremembo težišča njegovega širšega strokovnega intere-
sa, kot se kaže v razpisanih predavanjih, je torej značilno, da se je Dolinar
vse bolj usmerjal v vprašanja ruske oz. splošne slovanske kulturne zgodovi-
ne, poleg tega pa se je znova posvetil obči psihologiji.
S šestim absolviranim semestrom se je Dolinarjev redni študij na du-
najski univerzi končal. Dolinar je sicer svoj dunajski študij videl tudi v
smislu širšega konteksta celovitega življenjskega in predvsem glasbenega
izpopolnjevanja. Zanimivo, čeprav posredno, je to moč zaznati iz njegove-
ga prispevka ob 60-letnici Josipa Čerina, še enega dunajskega študenta pri
Adlerju. Lahko domnevamo, da opis Čerinovega dunajskega študija prav-
zaprav posredno razkriva lasten Dolinarjev pogled na to:
»Po dovršenem konservatoriju se je [Čerin] vpisal na filozofsko
fakulteto dunajske univerze in dosegel doktorat iz glasboslovja, da
je bil tehnično in estetsko kar najbolj pripravljen; poleg tega je pa ži-
vel na Dunaju bil v stalnem stiku s svetovnim glasbenim tokom, da
je bila tako vsaka enostranost izključena.«11
Lahko bi torej rekli, da je študij, ki ga je pozneje prav tako kot Čerin
zaključil z doktoratom, Dolinarju pomenil »tehnično in estetsko izpopol-
nitev«, samo bivanje na Dunaju pa mu je omogočilo najbolj širok vpogled
v sodobna glasbena snovanja. Svoja spoznanja in doživetja bogatega doga-
janja v tej glasbeni prestolnici je delil tudi s slovenskimi bralci in tako po-
ročal o dunajskem glasbenem življenju v Cerkveni glasbenik (s. 8). Njegovi
zapisi kažejo, kako si je prizadeval, da bi poleg študijskega izpopolnjevanja
izkoristil možnosti, ki mu jih je Dunaj s svojim bogatim koncertnim in šir-
šim kulturnim utripom ponujal.
Ob koncu študija, ko naj bi Dolinar nastopil mesto učitelja glasbe v
šentviški gimnaziji, zaradi česar so ga predstojniki poslali na Dunaj, pa
se je Dolinar pedagoškemu delu odrekel. »Kot vemo, je pa Dolinar, ko je
že skoraj končal študije na Dunaju, izjavil, da nima veselja za pedagoško
delo v zavodu, kar je bil vsekakor hud udarec za vse odločujoče, ki so nanj
računali,«12 se tega spominja M. Tomc, ki ga je škof Jeglič pozneje izbral za
11 Anton Dolinar, »Dr. Josip Čerin – 60 letnik«, Pevec 6 , 3–4 (1926): 15.
12 Škulj, »Tomčeva pisma«, 194.
143
