Page 266 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 266
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
gibanj navzel tudi v Leipzigu, kjer je že pred prvo svetovno vojno študiral
klavir, gotovo pa tudi na Češkem, kjer je med vojno in po njej vodil pevske
zbore. Leta 1919 se je vrnil v Trst in se predal vsestranskemu glasbenemu
delovanju in bil med ustanovitelji učiteljskega pevskega zbora, s katerim je
med leti 1922 in 1924 zelo uspešno nastopal na širšem Tržaškem, pa tudi v
Gorici, Benetkah in Bologni ter prejemal odlične kritike. V naslednjih dveh
letih je zbor zaradi vse hujših fašističnih pritiskov in ovir počasi usihal in
sredi leta 1926 prenehal delovati.20 Zbor učiteljev širše Primorske, Goriške
in Istre (Zbor učiteljske zveze za Primorsko) je nastal in deloval po vzorih
moravskih učiteljev. Kumar je ansambel vsestransko glasbeno in pevsko iz-
obraževal ter skrbel za tehten in sodoben repertoar, ki ga je pridobil tako,
da se je obrnil na slovenske skladatelje in jih spodbudil k novim delom. O
svojem delu je izjavil:
»Poskusil sem izluščiti glasbeni 'šund' s programov naših koncer-
tov, propagiral sem modernejšo strujo pri nas, od vseh omalovaže-
vano, animiral sem naše skladatelje, da so se vrgli na delo s še več-
jo vnemo.«21
Med drugim je izvedel Antona Lajovca Pomladni spev, ki je postal zborov
emblem, ter Emila Adamiča Kregata se baba in devojka. Kumrovi pobudi
so se odzvali tudi drugi skladatelji, Ivan Grbec, Vasilij Mirk, Emil Komel,
Stanko Premrl, Janko Ravnik in Vinko Vodopivec.22 Kumarjev učiteljski
zbor je ob povedanem uresničeval tudi druge cilje, kot je glasbeno izpopol-
njevanje pevcev za zborovodsko delovanje, kar je pomenilo, da je bil zbor
ne le pevsko temveč tudi izobraževalno telo. Ta pomemben cilj je širši jav-
nosti predstavil Karol Pahor:
»Naloga pevskega zbora bi bila: gojiti izmed zborovskih skladb
(one) najboljše. […] Lajovic, Ravnik, Kogoj, Foerster idr., ki so do
sedaj dvignili umetno pesem najvišje. […] ki jim zmore biti kos uči-
telj, ki je v splošnem glasbeno izobražen. Vsak učitelj je dobil na
učiteljišču toliko glasbene izobrazbe in bo gotovo težkoče modernih
skladateljev tudi zmogel. Nadalje se bodo tu centralizirale vse one
učne moči, ki opravljajo po deželi že delo pevovodij, da si bodo po-
20 Emil Valentinčič, »Srečko Kumar«, Primorski biografski leksikon, obiskano 6. marca
2017, www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi309739/; Zorn, »Učiteljski pevski zbori v
ogledalih učiteljskih listov«, 11–24.
21 Širok, »Srečko Kumar«, 27.
22 Zorn, »Učiteljski pevski zbori v ogledalih učiteljskih listov«, 11–12.
264
gibanj navzel tudi v Leipzigu, kjer je že pred prvo svetovno vojno študiral
klavir, gotovo pa tudi na Češkem, kjer je med vojno in po njej vodil pevske
zbore. Leta 1919 se je vrnil v Trst in se predal vsestranskemu glasbenemu
delovanju in bil med ustanovitelji učiteljskega pevskega zbora, s katerim je
med leti 1922 in 1924 zelo uspešno nastopal na širšem Tržaškem, pa tudi v
Gorici, Benetkah in Bologni ter prejemal odlične kritike. V naslednjih dveh
letih je zbor zaradi vse hujših fašističnih pritiskov in ovir počasi usihal in
sredi leta 1926 prenehal delovati.20 Zbor učiteljev širše Primorske, Goriške
in Istre (Zbor učiteljske zveze za Primorsko) je nastal in deloval po vzorih
moravskih učiteljev. Kumar je ansambel vsestransko glasbeno in pevsko iz-
obraževal ter skrbel za tehten in sodoben repertoar, ki ga je pridobil tako,
da se je obrnil na slovenske skladatelje in jih spodbudil k novim delom. O
svojem delu je izjavil:
»Poskusil sem izluščiti glasbeni 'šund' s programov naših koncer-
tov, propagiral sem modernejšo strujo pri nas, od vseh omalovaže-
vano, animiral sem naše skladatelje, da so se vrgli na delo s še več-
jo vnemo.«21
Med drugim je izvedel Antona Lajovca Pomladni spev, ki je postal zborov
emblem, ter Emila Adamiča Kregata se baba in devojka. Kumrovi pobudi
so se odzvali tudi drugi skladatelji, Ivan Grbec, Vasilij Mirk, Emil Komel,
Stanko Premrl, Janko Ravnik in Vinko Vodopivec.22 Kumarjev učiteljski
zbor je ob povedanem uresničeval tudi druge cilje, kot je glasbeno izpopol-
njevanje pevcev za zborovodsko delovanje, kar je pomenilo, da je bil zbor
ne le pevsko temveč tudi izobraževalno telo. Ta pomemben cilj je širši jav-
nosti predstavil Karol Pahor:
»Naloga pevskega zbora bi bila: gojiti izmed zborovskih skladb
(one) najboljše. […] Lajovic, Ravnik, Kogoj, Foerster idr., ki so do
sedaj dvignili umetno pesem najvišje. […] ki jim zmore biti kos uči-
telj, ki je v splošnem glasbeno izobražen. Vsak učitelj je dobil na
učiteljišču toliko glasbene izobrazbe in bo gotovo težkoče modernih
skladateljev tudi zmogel. Nadalje se bodo tu centralizirale vse one
učne moči, ki opravljajo po deželi že delo pevovodij, da si bodo po-
20 Emil Valentinčič, »Srečko Kumar«, Primorski biografski leksikon, obiskano 6. marca
2017, www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi309739/; Zorn, »Učiteljski pevski zbori v
ogledalih učiteljskih listov«, 11–24.
21 Širok, »Srečko Kumar«, 27.
22 Zorn, »Učiteljski pevski zbori v ogledalih učiteljskih listov«, 11–12.
264
