Page 304 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 304
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
li tudi procesi modernizacije in ekonomskih sprememb, ki so preve-
vali vso srednjo Evropo, pa tudi prostor ob Jadranu. […] Vprašanje
je še bolj zapletal nedvoumno kulturni in čustveni, čeprav ne vselej
tudi politični odziv, ki ga je med italijanskim prebivalstvom v Av-
striji spodbudila ustanovitev Kraljevine Italije, nemara pa še bolj
vključitev sosednjega ozemlja Veneta in Furlanije v njen državni
okvir. Medtem ko so se Italijani ozirali preko meje monarhije, pa
so si Slovenci prizadevali razbiti politično upravne meje, ker so jih
v Avstriji delile med več dežel (poleg treh primorskih še Kranjska,
Koroška in Štajerska), saj jih je to omejevalo pri medsebojnih odno-
sih in narodno-političnem sodelovanju. Priključitev Veneta h Kra-
ljevini Italiji je tudi zbudila vprašanje, ki neposredno zadeva slo-
vensko-italijanske odnose. Leta 1866 je postala dolina Nadiže ali
Beneška Slovenija del italijanske države. Politika, ki jo je tu Itali-
ja izvajala do slovenskega prebivalstva, pa je neposredno odražala
razliko med staro deželno državo Beneško republiko, in novo naci-
onalno državo. Kraljevina Italija se je zaradi stremljenja po ize-
načevanju razmer v državi zatekala k zatiranju jezikovnih poseb-
nosti in se sploh ni zmenila za lojalnost prebivalstva, ki so mu bili
ukrepi namenjeni.«13
Kot Poročilo pravilno ugotavlja, je zatiranje jezikovnih posebnosti
zlasti usodno doživljala Beneška Slovenija in Rezija. Stanje še do danes ni
ne odpravljeno niti popravljeno, saj je ostalo skoraj enako, kot se je zgo-
dilo v letih po 1866. Tako imenovano Avstrijsko primorje (istrski, tržaški
in goriški del Primorske) pa se je v drugi polovici 19. stoletja gospodar-
sko in politično močno razvilo in se je enakovredno spojilo s politični-
mi gibanji v osrednji Sloveniji. Poročilo nadaljuje z zanimivimi analiza-
mi in tezami.
»Značilna lastnost italijanske in slovenske poselitve Avstrijskega
primorja je bila v tem, da so sestavljali Slovenci izrazito podeželsko
prebivalstvo, Italijani pa pretežno mestno prebivalstvo. Tega poja-
va ne kaže jemati v absolutnem smislu. […] Čeprav se velja ogiba-
ti pretiranemu poudarjanju ločevanja med mestno in podeželsko
stvarnostjo, je bilo razmerje med mestom in podeželjem dejansko
eno od temeljnih vozlišč političnega boja v Primorju […] Vozlišče
razmerja med mestom in podeželjem je bilo obenem v središču še
13 Prav tam, str. 25–26. Pokončni tisk je avtorjev.
302
li tudi procesi modernizacije in ekonomskih sprememb, ki so preve-
vali vso srednjo Evropo, pa tudi prostor ob Jadranu. […] Vprašanje
je še bolj zapletal nedvoumno kulturni in čustveni, čeprav ne vselej
tudi politični odziv, ki ga je med italijanskim prebivalstvom v Av-
striji spodbudila ustanovitev Kraljevine Italije, nemara pa še bolj
vključitev sosednjega ozemlja Veneta in Furlanije v njen državni
okvir. Medtem ko so se Italijani ozirali preko meje monarhije, pa
so si Slovenci prizadevali razbiti politično upravne meje, ker so jih
v Avstriji delile med več dežel (poleg treh primorskih še Kranjska,
Koroška in Štajerska), saj jih je to omejevalo pri medsebojnih odno-
sih in narodno-političnem sodelovanju. Priključitev Veneta h Kra-
ljevini Italiji je tudi zbudila vprašanje, ki neposredno zadeva slo-
vensko-italijanske odnose. Leta 1866 je postala dolina Nadiže ali
Beneška Slovenija del italijanske države. Politika, ki jo je tu Itali-
ja izvajala do slovenskega prebivalstva, pa je neposredno odražala
razliko med staro deželno državo Beneško republiko, in novo naci-
onalno državo. Kraljevina Italija se je zaradi stremljenja po ize-
načevanju razmer v državi zatekala k zatiranju jezikovnih poseb-
nosti in se sploh ni zmenila za lojalnost prebivalstva, ki so mu bili
ukrepi namenjeni.«13
Kot Poročilo pravilno ugotavlja, je zatiranje jezikovnih posebnosti
zlasti usodno doživljala Beneška Slovenija in Rezija. Stanje še do danes ni
ne odpravljeno niti popravljeno, saj je ostalo skoraj enako, kot se je zgo-
dilo v letih po 1866. Tako imenovano Avstrijsko primorje (istrski, tržaški
in goriški del Primorske) pa se je v drugi polovici 19. stoletja gospodar-
sko in politično močno razvilo in se je enakovredno spojilo s politični-
mi gibanji v osrednji Sloveniji. Poročilo nadaljuje z zanimivimi analiza-
mi in tezami.
»Značilna lastnost italijanske in slovenske poselitve Avstrijskega
primorja je bila v tem, da so sestavljali Slovenci izrazito podeželsko
prebivalstvo, Italijani pa pretežno mestno prebivalstvo. Tega poja-
va ne kaže jemati v absolutnem smislu. […] Čeprav se velja ogiba-
ti pretiranemu poudarjanju ločevanja med mestno in podeželsko
stvarnostjo, je bilo razmerje med mestom in podeželjem dejansko
eno od temeljnih vozlišč političnega boja v Primorju […] Vozlišče
razmerja med mestom in podeželjem je bilo obenem v središču še
13 Prav tam, str. 25–26. Pokončni tisk je avtorjev.
302
