Page 308 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 308
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Številke in dejstva so zgovorni sami po sebi. Dodatnega olja je prilil
D’Annunzijev pohod na Reko in dogodki ob njem. Do danes pa odmeva
dogodek v Trstu leta 1920, ki mu je bil priča 104-letni slovenski pisatelj trža-
čan Boris Pahor, ki ga Poročilo opiše takole:
»Požig Narodnega doma, sedeža slovenskih organizacij v Trstu ju-
lija 1920, pod pretvezo povračilnega udarca zavoljo nemirov v Spli-
tu, ki so terjali žrtve med italijanskim in med slovanskim življem,
je bil zato le prvi javni znanilec22 dolgotrajnega nasilja: kriza li-
beralne države je namreč v Julijski krajini pa tudi drugod po Itali-
ji spodbudila fašistično pogromaštvo, z njim pa se je zaradi zakore-
ninjenega protislovanskega sovraštva še tesneje kot drugod v Italiji
odkrito povezal državni aparat… Nastajali so tudi načrti za razbi-
janje jugoslovanske države …«23
Nadaljni razplet je vse bolj srhljiv, ki ga niti usklajeno italijansko-slo-
vensko Poročilo ne more omiliti tudi s skrbno izbranim iskanjem izrazov, ki
naj bi izražali suha dejstva tedanjih dogodkov in družebeno-plitičnih raz-
mer na okupiranem ozemlju.
»Fašizem se je tudi z zakonodajnimi ukrepi poglobljeno lotil raz-
narodovanja vseh narodnih manjšin. Tako so bile druga za dru-
go prepovedane vse slovenske […] narodne ustanove, ki so oživele
po prvi svetovni vojni. Vse šole so poitalijančili, učitelje večinoma
upokojili, premestili v notranjost države ali jih odpustili in prisilili
v emigracijo. Slovencem so omejili dostop do javnih služb, zatrli so
več sto kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih, strokovnih dru-
štev, več desetin gospodarskih zadrug in denarnih zavodov, naro-
dnih domov, knjižnic itd. Z zakonom so prepovedali politične stran-
ke in periodični tisk, odpravili vsakršno predstavništvo narodnih
manjšin, prepovedali uporabo [slovenskega] jezika v javnosti.
… Fašistično raznarodovanje ni prizaneslo niti Katoliški cerkvi…
Preganjanje je neposredno prizadelo nižjo duhovščino, saj je bila
deležna napadov in policijskih ukrepov.
22 To ni bil prvi, marveč najbolj paradigmatičen v seriji številnih ostalih. Nekaj več v
nadaljevanju.
23 Prav tam, str. 36–37.
306
Številke in dejstva so zgovorni sami po sebi. Dodatnega olja je prilil
D’Annunzijev pohod na Reko in dogodki ob njem. Do danes pa odmeva
dogodek v Trstu leta 1920, ki mu je bil priča 104-letni slovenski pisatelj trža-
čan Boris Pahor, ki ga Poročilo opiše takole:
»Požig Narodnega doma, sedeža slovenskih organizacij v Trstu ju-
lija 1920, pod pretvezo povračilnega udarca zavoljo nemirov v Spli-
tu, ki so terjali žrtve med italijanskim in med slovanskim življem,
je bil zato le prvi javni znanilec22 dolgotrajnega nasilja: kriza li-
beralne države je namreč v Julijski krajini pa tudi drugod po Itali-
ji spodbudila fašistično pogromaštvo, z njim pa se je zaradi zakore-
ninjenega protislovanskega sovraštva še tesneje kot drugod v Italiji
odkrito povezal državni aparat… Nastajali so tudi načrti za razbi-
janje jugoslovanske države …«23
Nadaljni razplet je vse bolj srhljiv, ki ga niti usklajeno italijansko-slo-
vensko Poročilo ne more omiliti tudi s skrbno izbranim iskanjem izrazov, ki
naj bi izražali suha dejstva tedanjih dogodkov in družebeno-plitičnih raz-
mer na okupiranem ozemlju.
»Fašizem se je tudi z zakonodajnimi ukrepi poglobljeno lotil raz-
narodovanja vseh narodnih manjšin. Tako so bile druga za dru-
go prepovedane vse slovenske […] narodne ustanove, ki so oživele
po prvi svetovni vojni. Vse šole so poitalijančili, učitelje večinoma
upokojili, premestili v notranjost države ali jih odpustili in prisilili
v emigracijo. Slovencem so omejili dostop do javnih služb, zatrli so
več sto kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih, strokovnih dru-
štev, več desetin gospodarskih zadrug in denarnih zavodov, naro-
dnih domov, knjižnic itd. Z zakonom so prepovedali politične stran-
ke in periodični tisk, odpravili vsakršno predstavništvo narodnih
manjšin, prepovedali uporabo [slovenskega] jezika v javnosti.
… Fašistično raznarodovanje ni prizaneslo niti Katoliški cerkvi…
Preganjanje je neposredno prizadelo nižjo duhovščino, saj je bila
deležna napadov in policijskih ukrepov.
22 To ni bil prvi, marveč najbolj paradigmatičen v seriji številnih ostalih. Nekaj več v
nadaljevanju.
23 Prav tam, str. 36–37.
306
