Page 305 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 305
ustvarjalnost pr imorskih skladateljev med italijansko okupacijo pr imorske ...
vedno trajajoče politično-historiografske razprave o pravi narodni
podobi Primorja. Slovenska stran je zagovarjala pripadnost mesta
podeželju bodisi zato, ker naj bi podeželska območja hranila nedo-
taknjeno, od kopičenja kulturnih in socialnih procesov neokrnjeno
izvorno identiteto danega okolja, pa tudi zato, ker naj bi bila naro-
dna podoba mest posledica raznarodovalnih procesov, ki so osiro-
mašili slovenski narod. Slovenci so doživljali torej izgubo narodne
identitete v procesu raznarodovanja tudi po več desetletjih kot še
vedno bolečo in pretresljivo izkušnjo, ki se ne sme več ponoviti. Ita-
lijanska stran je to zavračala … Iz tako različnih zasnov je pozneje
klil spor o pojmu etnične meje ter o pomenu statističnih podatkov o
narodnosti prebivalstva na obmejnih območjih …«14
Poleg tega je »italijanska stran [v obdobju 1880-1918]15 pripisovala na-
gel vzpon slovenskega političnega in gospodarskega gibanja ter demografsko
rast Slovencev v mestih tudi dejavnosti avstrijske državne oblasti, češ da naj
bi ta politično podpirala slovenski živelj […], da bi se postavil po robu itali-
janskemu avtonomizmu in nacionalizmu.«16 V takem ozračju se razumlji-
vo Slovenci in Italijani v desetletjih pred vojno niso povezovali. Nenavadno
zavezništvo med slovenskimi katoličani in italijanskimi liberalci na Gori-
škem je precejšnja izjema.
»V italijanskem taboru je narodnjaštvo pri Ruggeru Timeusu pre-
raslo v sicer manjšinski, a skrajni in radikalni nacionalizem, ki se
je skliceval na kulturno in narodnostno poslanstvo mesta ter na
imperativ gospodarskega prodora italijanstva na jadransko obmo-
čje. […] V napetem in razgretem ozračju so se pojavile tudi zami-
sli ljudi […] okoli florentinske revije La Voce, ki je objavila pobude
za sožitje med narodi in želela spoznati ter priznati večnacional-
no stvarnost Trsta in njegove okolice. Pri tej reviji so sodelovali
nekateri mladi Tržačani, med njimi tudi Scipio Slataper ter brata
Carlo in Giani Stuparich. V nasprotovanju političnemu iredentiz-
mu so svoj položaj označevali kot kulturni iredentizem in namera-
vali razvijati italijansko kulturo v soočanju in sodelovanju z južno-
slovansko in nemško kulturo. Trst naj bi po njihovem postal kraj,
kjer bi se srečevali različni narodi in civilizacije.« 17
14 Prav tam, str. 27–28.
15 Opozorilo avtorja I. F.
16 Prav tam, str. 29.
17 Prav tam, str. 31–32.
303
vedno trajajoče politično-historiografske razprave o pravi narodni
podobi Primorja. Slovenska stran je zagovarjala pripadnost mesta
podeželju bodisi zato, ker naj bi podeželska območja hranila nedo-
taknjeno, od kopičenja kulturnih in socialnih procesov neokrnjeno
izvorno identiteto danega okolja, pa tudi zato, ker naj bi bila naro-
dna podoba mest posledica raznarodovalnih procesov, ki so osiro-
mašili slovenski narod. Slovenci so doživljali torej izgubo narodne
identitete v procesu raznarodovanja tudi po več desetletjih kot še
vedno bolečo in pretresljivo izkušnjo, ki se ne sme več ponoviti. Ita-
lijanska stran je to zavračala … Iz tako različnih zasnov je pozneje
klil spor o pojmu etnične meje ter o pomenu statističnih podatkov o
narodnosti prebivalstva na obmejnih območjih …«14
Poleg tega je »italijanska stran [v obdobju 1880-1918]15 pripisovala na-
gel vzpon slovenskega političnega in gospodarskega gibanja ter demografsko
rast Slovencev v mestih tudi dejavnosti avstrijske državne oblasti, češ da naj
bi ta politično podpirala slovenski živelj […], da bi se postavil po robu itali-
janskemu avtonomizmu in nacionalizmu.«16 V takem ozračju se razumlji-
vo Slovenci in Italijani v desetletjih pred vojno niso povezovali. Nenavadno
zavezništvo med slovenskimi katoličani in italijanskimi liberalci na Gori-
škem je precejšnja izjema.
»V italijanskem taboru je narodnjaštvo pri Ruggeru Timeusu pre-
raslo v sicer manjšinski, a skrajni in radikalni nacionalizem, ki se
je skliceval na kulturno in narodnostno poslanstvo mesta ter na
imperativ gospodarskega prodora italijanstva na jadransko obmo-
čje. […] V napetem in razgretem ozračju so se pojavile tudi zami-
sli ljudi […] okoli florentinske revije La Voce, ki je objavila pobude
za sožitje med narodi in želela spoznati ter priznati večnacional-
no stvarnost Trsta in njegove okolice. Pri tej reviji so sodelovali
nekateri mladi Tržačani, med njimi tudi Scipio Slataper ter brata
Carlo in Giani Stuparich. V nasprotovanju političnemu iredentiz-
mu so svoj položaj označevali kot kulturni iredentizem in namera-
vali razvijati italijansko kulturo v soočanju in sodelovanju z južno-
slovansko in nemško kulturo. Trst naj bi po njihovem postal kraj,
kjer bi se srečevali različni narodi in civilizacije.« 17
14 Prav tam, str. 27–28.
15 Opozorilo avtorja I. F.
16 Prav tam, str. 29.
17 Prav tam, str. 31–32.
303
