Page 310 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 310
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
cev in opisov konkretnih zločinov. Ob vztrajni uporabi le sintagme »faši-
zem« in/ali »fašističen« v Poročilu pa ne gre pozabiti, da je bil fašizem od
nastopa Musolinijeve vlade pa do njene odstranitve 8.9.1943 uradna polno-
močna oblast v Italiji z vsemi tremi funkcijami in z močno podporo naj-
širših množic.27 Torej je bila ta vlada in s tem država Italija odgovorna. Šte-
vilna okrutna dejanja so se namreč dogajala še pred uradnim nastopom
fašizma oziroma Mussolinijeve vlade, ki nastopi z mandatom šele 30. ok-
tobra 1922.
Zgovoren je dogodek, o katerem priča spomenik v Strunjanu, da so 19.
marca 1921 Italijani streljali iz vlaka na gručo otrok, ki so se ob progi La Pa-
renzana igrali: dva so ubili, pet pa hudo ranili. Podoben pečat ima terori-
stičen napad na škofijsko palačo v Trstu 29. decembra 1918, ki je bil gesta
protesta proti škofu – Slovencu, mons. Andreju Karlinu, z namenom, da
se umakne s svojega sedeža. Leto kasneje (15.12.1919) so dosegli, da je mo-
ral odstopiti.28 Znake nasilnega izživljanja kaže mučenje in zapor dveh pas-
tirjev kot povračilo za poškodovanje spomenika na vrhu Krna, ki so ga Ita-
lijani postavili nekemu heroju (16. junija 1922). Spomenik je porušila strela
in ne pastirji,29 saj je kmalu zatem ubila tudi dva stražarja, ki so ju Italija-
ni postavili tja.30 Brezštevilni so bili požigi šol, kulturnih domov in celo žu-
pnišč. Proti tem kriminalnim dejanjem ni bila s strani oblasti izvedena ne
preiskava, niti so bila ta dejanja kaznovana.31 Prav tako niso bili ne zapr-
ti ne obsojeni znani storilci, ki so zastrupili s strojnim oljem pomešanim z
bencinom skladatelja Lojzeta Bratuža (27.12.1936) v Podgori, čeprav je zara-
di tega na predvečer svojega petintridesetega rojstnega dne umrl (16.2.1937).
Italijanska oblast je prepovedala javen pogreb. Kljub tajnosti in zgodnji jut-
ranji uri se je spontano na pogrebu zbrala zelo velika množica iz vseh kra-
jev Primorske. Takoj je spontano postal simbol in vzor nenasilnega odpora
27 Navajanje literature, ki je o tem vprašanju zelo obsežna, tukaj opuščamo.
28 Prim. Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Storia degli sloveni in Italia 1866-1998
(Venezia: Marsilio, 1998), 33.
29 Prim. časopis Slovenec, št.176, 15. 8. 1922, 4.
30 Renato Podbersič ml. Ivan Koršič. V: Tvorci slovenske pomorske identitete, uredil An-
drej Rahten, zbirka Življenja in dela VI: Biografske in bibliografske študije, Ljubl-
jana: ZRC SAZU, 2010), 145.
31 Podobno so ostali do danes nedodatknjeni likvidatorji, ki so med in po vojni izvrše-
vali zločine po ukazih VOSa (varnostno obveščevalne službe). Umor zelo vplivnega
krščanskega socialista dr. Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič v dneh, ko
sta se odpravljala v partizane, tudi kaže v to smer. Prim. Martin Brecelj, Anatomija
političnega zločina. Trojni umor v Rossettijevi ulici med ugibanji in dejstvi (Trst: Mla-
dika, 2016).
308
cev in opisov konkretnih zločinov. Ob vztrajni uporabi le sintagme »faši-
zem« in/ali »fašističen« v Poročilu pa ne gre pozabiti, da je bil fašizem od
nastopa Musolinijeve vlade pa do njene odstranitve 8.9.1943 uradna polno-
močna oblast v Italiji z vsemi tremi funkcijami in z močno podporo naj-
širših množic.27 Torej je bila ta vlada in s tem država Italija odgovorna. Šte-
vilna okrutna dejanja so se namreč dogajala še pred uradnim nastopom
fašizma oziroma Mussolinijeve vlade, ki nastopi z mandatom šele 30. ok-
tobra 1922.
Zgovoren je dogodek, o katerem priča spomenik v Strunjanu, da so 19.
marca 1921 Italijani streljali iz vlaka na gručo otrok, ki so se ob progi La Pa-
renzana igrali: dva so ubili, pet pa hudo ranili. Podoben pečat ima terori-
stičen napad na škofijsko palačo v Trstu 29. decembra 1918, ki je bil gesta
protesta proti škofu – Slovencu, mons. Andreju Karlinu, z namenom, da
se umakne s svojega sedeža. Leto kasneje (15.12.1919) so dosegli, da je mo-
ral odstopiti.28 Znake nasilnega izživljanja kaže mučenje in zapor dveh pas-
tirjev kot povračilo za poškodovanje spomenika na vrhu Krna, ki so ga Ita-
lijani postavili nekemu heroju (16. junija 1922). Spomenik je porušila strela
in ne pastirji,29 saj je kmalu zatem ubila tudi dva stražarja, ki so ju Italija-
ni postavili tja.30 Brezštevilni so bili požigi šol, kulturnih domov in celo žu-
pnišč. Proti tem kriminalnim dejanjem ni bila s strani oblasti izvedena ne
preiskava, niti so bila ta dejanja kaznovana.31 Prav tako niso bili ne zapr-
ti ne obsojeni znani storilci, ki so zastrupili s strojnim oljem pomešanim z
bencinom skladatelja Lojzeta Bratuža (27.12.1936) v Podgori, čeprav je zara-
di tega na predvečer svojega petintridesetega rojstnega dne umrl (16.2.1937).
Italijanska oblast je prepovedala javen pogreb. Kljub tajnosti in zgodnji jut-
ranji uri se je spontano na pogrebu zbrala zelo velika množica iz vseh kra-
jev Primorske. Takoj je spontano postal simbol in vzor nenasilnega odpora
27 Navajanje literature, ki je o tem vprašanju zelo obsežna, tukaj opuščamo.
28 Prim. Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Storia degli sloveni in Italia 1866-1998
(Venezia: Marsilio, 1998), 33.
29 Prim. časopis Slovenec, št.176, 15. 8. 1922, 4.
30 Renato Podbersič ml. Ivan Koršič. V: Tvorci slovenske pomorske identitete, uredil An-
drej Rahten, zbirka Življenja in dela VI: Biografske in bibliografske študije, Ljubl-
jana: ZRC SAZU, 2010), 145.
31 Podobno so ostali do danes nedodatknjeni likvidatorji, ki so med in po vojni izvrše-
vali zločine po ukazih VOSa (varnostno obveščevalne službe). Umor zelo vplivnega
krščanskega socialista dr. Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič v dneh, ko
sta se odpravljala v partizane, tudi kaže v to smer. Prim. Martin Brecelj, Anatomija
političnega zločina. Trojni umor v Rossettijevi ulici med ugibanji in dejstvi (Trst: Mla-
dika, 2016).
308
