Page 314 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 314
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Ena od posebej iztopajočih in ključnih osebnosti, okoli katerega se je
vrtel niz drugih, je bil v tem času skladatelj, učitelj, pianist, glasbeni teore-
tik in organist Emil Komel (1875-1960). Prebival in deloval je v Gorici in nje-
nem širokem zaledju kot dejaven soustvarjalec njenih kulturnih korenin.
Kljub hudim grožnjam, šikaniranju, izgubi službe in zlodejanjem (npr. za-
žig njegovega učbenika Harmonija s strani fašistov leta 1934) ni bežal preko
meje, kar so številni storili, saj je tudi svojo Gorico imel za Slovenijo. Zato je
neustrašeno ostal v Gorici. Kot verujoči v evolucijo, je skromno in tiho op-
ravljal svojo svečeniško vlogo dobesedno v katakombah mračnih desetletij
med obema vojnama. Nepregledna je vrsta učenk in učencev, ki so bili sad
njegovega učiteljskega žara. Lahko bi to poimenovali očetovstvo, ali z be-
sedami psihoanalitika Matjaža Lunačka »univerzalno starševstvo«38. Vrsta
njihovih imen je zelo dolga: Breda Šček-Orel, Ivan Šček, tenorist Josip Ri-
javec, pevka Cirila Medvedova, pianist Anton Neffat, skladatelj Mirko Fi-
lej, skladatelj Zorko Harej, pa tudi mladi Marij Kogoj in Joško Jakončič, si-
novski prijatelj Lojze Bratuž in nenazadnje le tri leta mlajši skladatelj Vinko
Vodopivec, če omenimo le izstopajoče.
Pred kratkim objavljena Zbrana dela Emila Komela,39 predstavljajo le
majhen izsek tistega, kar je v neposrednem osebnem stiku Komel zapisal
v srce in vest rojakov v Gorici in daljni okolici. Osebna nacionalna zavest
mu ni branila, da bi ne bil enako prijateljski tudi do Italijanov, Furlanov in
Nemcev. Vse, kar imamo sedaj prvič skoraj v celoti objavljeno (Harmoni-
ja in Glasbena priloga s praktičnimi vajami, zvezek Skladb za orgle, klavir
in harmonij ter zvezek Vokalna dela – izbor), je le del tistega, kar je Komel
ustvaril.
V Komelov krog pa moramo nujno pritegniti ustvarjalni napor skla-
dateljev, ki so delovali v tistem času. To sta bila najprej Vinko Vodopivec
(1878-1952) in Lojze Bratuž (1902-1937). Vse tri bi – v skladu z njihovim de-
lom in zaslugami – lahko označili kot prostovoljno ‚neformalno trojko glas-
benega TIGRA«, ki je delovala na Goriškem in okolici vse do Idrije in v
Posočju. Vsak od njih je imel svojo posebno vlogo, vsak v skladu s svojim
značajem in osebno nadarjenostjo. Poleg njih so bili še drugi. Na tržaškem
v tem času izstopata npr. skladtelja Vasilij Mirk (1884-1962) do svojega umi-
38 Prim. Matjaž Lunaček, »Potrebe so mi bile že od nekdaj sumljive«, Delo, Sobotna pri-
loga, 22. 7. 2017, 6.
39 Trije zvezki: faksimile učbenika Harmonija in Glasbena priloga s praktičnimi vaja-
mi, zvezek Skladb za orgle, klavir in harmonij ter zvezek Vokalna dela – izbor. Po-
leg tega je tudi CD s celotnim zbranim opusom v digitalni obliki. Izdalo Združenje
cerkvenih pevskih zborov – Gorica, 2016.
312
Ena od posebej iztopajočih in ključnih osebnosti, okoli katerega se je
vrtel niz drugih, je bil v tem času skladatelj, učitelj, pianist, glasbeni teore-
tik in organist Emil Komel (1875-1960). Prebival in deloval je v Gorici in nje-
nem širokem zaledju kot dejaven soustvarjalec njenih kulturnih korenin.
Kljub hudim grožnjam, šikaniranju, izgubi službe in zlodejanjem (npr. za-
žig njegovega učbenika Harmonija s strani fašistov leta 1934) ni bežal preko
meje, kar so številni storili, saj je tudi svojo Gorico imel za Slovenijo. Zato je
neustrašeno ostal v Gorici. Kot verujoči v evolucijo, je skromno in tiho op-
ravljal svojo svečeniško vlogo dobesedno v katakombah mračnih desetletij
med obema vojnama. Nepregledna je vrsta učenk in učencev, ki so bili sad
njegovega učiteljskega žara. Lahko bi to poimenovali očetovstvo, ali z be-
sedami psihoanalitika Matjaža Lunačka »univerzalno starševstvo«38. Vrsta
njihovih imen je zelo dolga: Breda Šček-Orel, Ivan Šček, tenorist Josip Ri-
javec, pevka Cirila Medvedova, pianist Anton Neffat, skladatelj Mirko Fi-
lej, skladatelj Zorko Harej, pa tudi mladi Marij Kogoj in Joško Jakončič, si-
novski prijatelj Lojze Bratuž in nenazadnje le tri leta mlajši skladatelj Vinko
Vodopivec, če omenimo le izstopajoče.
Pred kratkim objavljena Zbrana dela Emila Komela,39 predstavljajo le
majhen izsek tistega, kar je v neposrednem osebnem stiku Komel zapisal
v srce in vest rojakov v Gorici in daljni okolici. Osebna nacionalna zavest
mu ni branila, da bi ne bil enako prijateljski tudi do Italijanov, Furlanov in
Nemcev. Vse, kar imamo sedaj prvič skoraj v celoti objavljeno (Harmoni-
ja in Glasbena priloga s praktičnimi vajami, zvezek Skladb za orgle, klavir
in harmonij ter zvezek Vokalna dela – izbor), je le del tistega, kar je Komel
ustvaril.
V Komelov krog pa moramo nujno pritegniti ustvarjalni napor skla-
dateljev, ki so delovali v tistem času. To sta bila najprej Vinko Vodopivec
(1878-1952) in Lojze Bratuž (1902-1937). Vse tri bi – v skladu z njihovim de-
lom in zaslugami – lahko označili kot prostovoljno ‚neformalno trojko glas-
benega TIGRA«, ki je delovala na Goriškem in okolici vse do Idrije in v
Posočju. Vsak od njih je imel svojo posebno vlogo, vsak v skladu s svojim
značajem in osebno nadarjenostjo. Poleg njih so bili še drugi. Na tržaškem
v tem času izstopata npr. skladtelja Vasilij Mirk (1884-1962) do svojega umi-
38 Prim. Matjaž Lunaček, »Potrebe so mi bile že od nekdaj sumljive«, Delo, Sobotna pri-
loga, 22. 7. 2017, 6.
39 Trije zvezki: faksimile učbenika Harmonija in Glasbena priloga s praktičnimi vaja-
mi, zvezek Skladb za orgle, klavir in harmonij ter zvezek Vokalna dela – izbor. Po-
leg tega je tudi CD s celotnim zbranim opusom v digitalni obliki. Izdalo Združenje
cerkvenih pevskih zborov – Gorica, 2016.
312
