Page 315 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 315
ustvarjalnost pr imorskih skladateljev med italijansko okupacijo pr imorske ...
ka v Slovenijo, Stane Malič (1904-1984) in Ubald Vrabec (1905-1992), ki je
ob umiku v Slovenijo deloval v primorskem društvu emigrantov Jadran.
Kori in prosvetna društva so posejani z rokopisi, ki so jih skladatelji poda-
rili temu ali onemu pevovodju. Od vsega tega je veliko za vedno izgubljene-
ga, celo sežganega (npr. v Gorici ob požigu Trgovskega doma leta 1926, Ka-
toliške tiskarne in Goriške straže) ali preprosto uničenega. Skladatelja Rada
Simonitija (1914-1981) v tem medvojnem času ne zaznamo aktivnega na Pri-
morskem; študij in svojo kariero je ustvaril po vojni v povsem drugem oko-
lju od tukaj opisanega.
V sklopu ključnih odporniških podvigov na Primorskem, ki so glasbe-
ne narave, ne moremo mimo vloge, ki jo je odigrala tovarna glasbil Cecilija.
Ob podjetnosti predvsem Lojzeta Bratuža in škofa Sedeja je ta tovarna zače-
la v Gorici načrtno izdelovati harmonije, ki so jih zasnovali tako, da so bili
cenovno dostopni tudi najrevnejšim glasbenikom na podeželju. S takšnim
neprofitnim in predvsem narodnoobrambnim pristopom je tovarna s temi
glasbili docela napolnila vso tržaško in goriško pokrajino s Posočjem. Uč-
benik Harmonije, ki ga je Emil Komel napisal, je namenoma tako zasno-
van, da je prikladen samoukom pri učenju glasbenega stavka, kot je v pred-
govoru sam zapisal. Poleg tega je Komel zasnoval še vrsto kratkih skladb,
ki so kot praktični del Harmonije pomagale samoukom pri utrjevanju glas-
benega stavka, ali pa kot vzorci za improviziranje na orglah, harmoniju ali
klavirju, namenjene pa so tudi kot uvod v skladanje. To je Komel v uvodu
svoji Harmoniji izrecno izpostavil. Zamisel o učbeniku kontrapunkta in
kompozicije pa je Emil Komel zaradi fašističnega zažiga Harmonije (1934)
povsem opustil.
Znotraj tega dogajanja srečamo v istem času tudi mladega Marija Ko-
goja (1892-1956). Njegova goriška zgodba se neposredno dotika teme naše
razprave. Emil Komel je tudi Marija Kogoja povedel v svet glasbe v njego-
vih nežnih letih, po letu 1909. Kogoja v Gorici srečamo najprej kot mladega
gimnazijca-malosemeniščnika, pa tudi kot organista po okoliških cerkvah
(Podgora, Šempeter, Anhovo), kmalu nato pa že kot nadebudnega kompo-
nista, ki išče lastno podobo. Kasneje – po študiju na Dunaju – srečamo Ko-
goja zopet v Gorici. To je bl čas – po letu 1920 – Kogojevega iskanja trdnej-
šega kruha in novih poti v glasbo. Če bi ne bilo na italijanski strani toliko
nakopičenega grobega nacionalizma, bi zelo verjetno mladi Marij Kogoj
aktivno vstopil v skupino futuristov tistega znamenitega 1. aprila 1923, ko
je na klavirju improviziral pri uprizoritvi scenskega dela Il peccato. Delo je
napisal mladi goriški futurist Sofronio Pocarini. Ob Kogoju bi gledališč-
313
ka v Slovenijo, Stane Malič (1904-1984) in Ubald Vrabec (1905-1992), ki je
ob umiku v Slovenijo deloval v primorskem društvu emigrantov Jadran.
Kori in prosvetna društva so posejani z rokopisi, ki so jih skladatelji poda-
rili temu ali onemu pevovodju. Od vsega tega je veliko za vedno izgubljene-
ga, celo sežganega (npr. v Gorici ob požigu Trgovskega doma leta 1926, Ka-
toliške tiskarne in Goriške straže) ali preprosto uničenega. Skladatelja Rada
Simonitija (1914-1981) v tem medvojnem času ne zaznamo aktivnega na Pri-
morskem; študij in svojo kariero je ustvaril po vojni v povsem drugem oko-
lju od tukaj opisanega.
V sklopu ključnih odporniških podvigov na Primorskem, ki so glasbe-
ne narave, ne moremo mimo vloge, ki jo je odigrala tovarna glasbil Cecilija.
Ob podjetnosti predvsem Lojzeta Bratuža in škofa Sedeja je ta tovarna zače-
la v Gorici načrtno izdelovati harmonije, ki so jih zasnovali tako, da so bili
cenovno dostopni tudi najrevnejšim glasbenikom na podeželju. S takšnim
neprofitnim in predvsem narodnoobrambnim pristopom je tovarna s temi
glasbili docela napolnila vso tržaško in goriško pokrajino s Posočjem. Uč-
benik Harmonije, ki ga je Emil Komel napisal, je namenoma tako zasno-
van, da je prikladen samoukom pri učenju glasbenega stavka, kot je v pred-
govoru sam zapisal. Poleg tega je Komel zasnoval še vrsto kratkih skladb,
ki so kot praktični del Harmonije pomagale samoukom pri utrjevanju glas-
benega stavka, ali pa kot vzorci za improviziranje na orglah, harmoniju ali
klavirju, namenjene pa so tudi kot uvod v skladanje. To je Komel v uvodu
svoji Harmoniji izrecno izpostavil. Zamisel o učbeniku kontrapunkta in
kompozicije pa je Emil Komel zaradi fašističnega zažiga Harmonije (1934)
povsem opustil.
Znotraj tega dogajanja srečamo v istem času tudi mladega Marija Ko-
goja (1892-1956). Njegova goriška zgodba se neposredno dotika teme naše
razprave. Emil Komel je tudi Marija Kogoja povedel v svet glasbe v njego-
vih nežnih letih, po letu 1909. Kogoja v Gorici srečamo najprej kot mladega
gimnazijca-malosemeniščnika, pa tudi kot organista po okoliških cerkvah
(Podgora, Šempeter, Anhovo), kmalu nato pa že kot nadebudnega kompo-
nista, ki išče lastno podobo. Kasneje – po študiju na Dunaju – srečamo Ko-
goja zopet v Gorici. To je bl čas – po letu 1920 – Kogojevega iskanja trdnej-
šega kruha in novih poti v glasbo. Če bi ne bilo na italijanski strani toliko
nakopičenega grobega nacionalizma, bi zelo verjetno mladi Marij Kogoj
aktivno vstopil v skupino futuristov tistega znamenitega 1. aprila 1923, ko
je na klavirju improviziral pri uprizoritvi scenskega dela Il peccato. Delo je
napisal mladi goriški futurist Sofronio Pocarini. Ob Kogoju bi gledališč-
313
