Page 317 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 317
ustvarjalnost pr imorskih skladateljev med italijansko okupacijo pr imorske ...
sko okupacijo Primorske v času fašizma nam ob tem postanejo bolj razum-
ljive. S tem pa smo nakazali snov že za novo raziskavo.
Čeprav smo se – glede na obširnost tematike – bistva lahko le dotaknili,
pa lahko zaključimo takole. Če je stiska – poleg čudenja – mati modroslovja
in poezije, nikakor ne more biti naključje, da je slovenska Primorska ravno
v času svoje največje moralne in fizične stiske ustvarila zajetno število prep-
rostih a dragocenih glasbenih stvaritev. Prav stiska je vzbudila v najbolj
pronicljivih duhovih silno nujo uma in srca po notranji jasnovidnosti in
duhovni prečiščenosti. Jasnovidnost uma zato, da ne bi ob neznanski kru-
tosti zblazneli. Prečiščenost srca pa zato, da se ob dotiku s sovraštvom ne bi
zastrupili. Takšni ljudje, ki zmorejo to storiti, so zato upravičeno jasnovid-
ci in preroki svojega časa. Znotraj neformalne zaveze »kulturnega TIGRA«
so vsi to zares bili. Zaradi skoraj samoumevne vsakdanjosti pa je le redkim
dano uvideti to trajno sodobno dragocenost takšnih osebnosti v vsej njiho-
vi globini, ki je – mutatis mutandis – še kako potrebna novi Evropi 21. sto-
letja. V mislih imamo osebnosti, ki status izobraženca oz. intelektualca ne
občutijo kot prestiž in moč, marveč ga v vesti občutijo kot dolžnost in služ-
bo do bližnjih neglede na nacionalno pripadnost. Srž rodoljubja je ravno v
tem. Omenjene osebnosti na Primorskem v času fašizma in številni, ki so
ostali anonimni, so zato ustvarili dragocen model, kako lahko glasba pos-
tane močan identitetni in družbeno-politični komunikacijski stabilizator
tudi v skrajnih konfliktnih situacijah.
Bibliografija
Bratuž, Lojze. Lojze Bratuž 1902-1937. Zbrano skladateljsko delo. V: Florjanc,
Ivan, zbral in ur.. Zbrana dela primorskih skladateljev I. Gorica: Združe-
nje cerkvenih pevskih zborov – Gorica, 2005.
Dolinar, M. Franc in Tavano, Luiggi, ur. Chiesa e società nel Goriziano fra gu-
erra e movimenti di liberazione. Gorica: Istitiuto di storia sociale e religi-
osa, 1997.
Filej, Mirko. Zbrano skladateljsko delo. V: Florjanc, Ivan, ur.. Mirko Filej 1912–
1962. Zbrano skladateljsko delo. Gorica: Združenje cerkvenih pevskih
zborov – Gorica, 2017.
Kacin Wohinc, Milica in Pirjevec, Jože. Storia degli sloveni in Italia 1866–1998.
Venezia: Marsilio, 1998.
Komel, Emil. Harmonija in Glasbena priloga s praktičnimi vajami. Faksimile,
v: Florjanc, Ivan, ur.. Emil Komel 1875–1960, Zbrana dela. Gorica: Združe-
nje cerkvenih pevskih zborov – Gorica, 2016.
315
sko okupacijo Primorske v času fašizma nam ob tem postanejo bolj razum-
ljive. S tem pa smo nakazali snov že za novo raziskavo.
Čeprav smo se – glede na obširnost tematike – bistva lahko le dotaknili,
pa lahko zaključimo takole. Če je stiska – poleg čudenja – mati modroslovja
in poezije, nikakor ne more biti naključje, da je slovenska Primorska ravno
v času svoje največje moralne in fizične stiske ustvarila zajetno število prep-
rostih a dragocenih glasbenih stvaritev. Prav stiska je vzbudila v najbolj
pronicljivih duhovih silno nujo uma in srca po notranji jasnovidnosti in
duhovni prečiščenosti. Jasnovidnost uma zato, da ne bi ob neznanski kru-
tosti zblazneli. Prečiščenost srca pa zato, da se ob dotiku s sovraštvom ne bi
zastrupili. Takšni ljudje, ki zmorejo to storiti, so zato upravičeno jasnovid-
ci in preroki svojega časa. Znotraj neformalne zaveze »kulturnega TIGRA«
so vsi to zares bili. Zaradi skoraj samoumevne vsakdanjosti pa je le redkim
dano uvideti to trajno sodobno dragocenost takšnih osebnosti v vsej njiho-
vi globini, ki je – mutatis mutandis – še kako potrebna novi Evropi 21. sto-
letja. V mislih imamo osebnosti, ki status izobraženca oz. intelektualca ne
občutijo kot prestiž in moč, marveč ga v vesti občutijo kot dolžnost in služ-
bo do bližnjih neglede na nacionalno pripadnost. Srž rodoljubja je ravno v
tem. Omenjene osebnosti na Primorskem v času fašizma in številni, ki so
ostali anonimni, so zato ustvarili dragocen model, kako lahko glasba pos-
tane močan identitetni in družbeno-politični komunikacijski stabilizator
tudi v skrajnih konfliktnih situacijah.
Bibliografija
Bratuž, Lojze. Lojze Bratuž 1902-1937. Zbrano skladateljsko delo. V: Florjanc,
Ivan, zbral in ur.. Zbrana dela primorskih skladateljev I. Gorica: Združe-
nje cerkvenih pevskih zborov – Gorica, 2005.
Dolinar, M. Franc in Tavano, Luiggi, ur. Chiesa e società nel Goriziano fra gu-
erra e movimenti di liberazione. Gorica: Istitiuto di storia sociale e religi-
osa, 1997.
Filej, Mirko. Zbrano skladateljsko delo. V: Florjanc, Ivan, ur.. Mirko Filej 1912–
1962. Zbrano skladateljsko delo. Gorica: Združenje cerkvenih pevskih
zborov – Gorica, 2017.
Kacin Wohinc, Milica in Pirjevec, Jože. Storia degli sloveni in Italia 1866–1998.
Venezia: Marsilio, 1998.
Komel, Emil. Harmonija in Glasbena priloga s praktičnimi vajami. Faksimile,
v: Florjanc, Ivan, ur.. Emil Komel 1875–1960, Zbrana dela. Gorica: Združe-
nje cerkvenih pevskih zborov – Gorica, 2016.
315
