Page 312 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 312
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
vdanost v usodo in splošno mrtvilo. Vendar je bila reakcija Slovencev po-
polnoma drugačna. Poleg mreže tajnih trojk organizacije TIGRA je sponta-
no vzniknilo splošno odporniško vzdušje, kjer so sodelovali vsi sloji. O tem
bomo spregovorili v nadaljevanju.
Oris ključnih ustvarjalnih predvsem glasbenih osebnosti,
dogajanj in vloge glasbe v času italijanske okupacije
na Primorskem
Družba ni anonimen in peščeno amorfen skupek posameznikov, saj obi-
čajno deluje kot organsko povezana enota, kot zapleten organizem. Neka-
teri pripisujejo temu družbenemu organizmu celo samostojno zavest, dru-
gi celo dušo, duha. V tem organizmu pa vznikajo določene osebnosti, ki so
ključni nosilci samoohranitvenih in ustvarjalnih, ali pa tudi razdiralnih in
samouničevalnih idej. Družba jih prepozna in prizna ali pa zavrne.
Tako je bilo med obema vojnama tudi na Primorskem nekaj ključnih
ustvarjalnih osebnosti, ki so v tedanjih družbeno-političnih razmerah iz-
peljale – poleg že omenjenega TIGRA – veličasten kulturni podvig nenasil-
nega odpora s posebnim povdarkom na glasbi. Vsem je skupno to, da so kot
edino “orožje” uporabjali zgolj umetnost, predvsem glasbo in pesništvo. V
tem je izjemnost njihovega družbenega podviga.
Zanimivo je, da se predvsem v goriškem predelu Primorske v času
med obema vojnama zbere skupina ljudi, ki deluje povsem usklajeno. Pred-
nostno se posvečajo preprostemu ljudstvu, ki je v časih stiske najbolj ran-
ljivo. Status izobraženca občutijo kot dolžnost in službo, ne kot prestiž nad
drugimi. Njihovo delovanje zavestno poteka na področju kapilarne glas-
bene vzgoje v vseh starostnih dobah. Zaradi italijanskih genocidnih zako-
nov je njihovo delovanje tajno in na meji zarotništva. Glasba (predvsem
zborovska ljudska in najširšemu krogu dostopna umetna pesem) in beseda
(poezija, spevoigre in tajne dramske predstave) sta njihovo glavno in edi-
no orožje.
Po tajnih dogovorih in Rimski pogodbi Mussolini-Pašić (27. 1. 1924), ki
sovpada s popolnim zatrtjem javnega življenja med Slovenci na Primor-
skem, je vsako gibanje in druženje omejeno na cerkveni prostor. Škofa
F rančišek B. Sedej (1854-1931) v Gorici in tržaško-koprski škof furlanske-
ga rodu Luigi Fogar (1882-1971) v Trstu kljub prepovedim državnih oblasti
ščitita rabo slovenščine pri bogoslužju in poučevanju verouka vse do njune
odstavitve (Sedej 1931, Fogar 1936). Primorska duhovščina je z delom nada-
310
vdanost v usodo in splošno mrtvilo. Vendar je bila reakcija Slovencev po-
polnoma drugačna. Poleg mreže tajnih trojk organizacije TIGRA je sponta-
no vzniknilo splošno odporniško vzdušje, kjer so sodelovali vsi sloji. O tem
bomo spregovorili v nadaljevanju.
Oris ključnih ustvarjalnih predvsem glasbenih osebnosti,
dogajanj in vloge glasbe v času italijanske okupacije
na Primorskem
Družba ni anonimen in peščeno amorfen skupek posameznikov, saj obi-
čajno deluje kot organsko povezana enota, kot zapleten organizem. Neka-
teri pripisujejo temu družbenemu organizmu celo samostojno zavest, dru-
gi celo dušo, duha. V tem organizmu pa vznikajo določene osebnosti, ki so
ključni nosilci samoohranitvenih in ustvarjalnih, ali pa tudi razdiralnih in
samouničevalnih idej. Družba jih prepozna in prizna ali pa zavrne.
Tako je bilo med obema vojnama tudi na Primorskem nekaj ključnih
ustvarjalnih osebnosti, ki so v tedanjih družbeno-političnih razmerah iz-
peljale – poleg že omenjenega TIGRA – veličasten kulturni podvig nenasil-
nega odpora s posebnim povdarkom na glasbi. Vsem je skupno to, da so kot
edino “orožje” uporabjali zgolj umetnost, predvsem glasbo in pesništvo. V
tem je izjemnost njihovega družbenega podviga.
Zanimivo je, da se predvsem v goriškem predelu Primorske v času
med obema vojnama zbere skupina ljudi, ki deluje povsem usklajeno. Pred-
nostno se posvečajo preprostemu ljudstvu, ki je v časih stiske najbolj ran-
ljivo. Status izobraženca občutijo kot dolžnost in službo, ne kot prestiž nad
drugimi. Njihovo delovanje zavestno poteka na področju kapilarne glas-
bene vzgoje v vseh starostnih dobah. Zaradi italijanskih genocidnih zako-
nov je njihovo delovanje tajno in na meji zarotništva. Glasba (predvsem
zborovska ljudska in najširšemu krogu dostopna umetna pesem) in beseda
(poezija, spevoigre in tajne dramske predstave) sta njihovo glavno in edi-
no orožje.
Po tajnih dogovorih in Rimski pogodbi Mussolini-Pašić (27. 1. 1924), ki
sovpada s popolnim zatrtjem javnega življenja med Slovenci na Primor-
skem, je vsako gibanje in druženje omejeno na cerkveni prostor. Škofa
F rančišek B. Sedej (1854-1931) v Gorici in tržaško-koprski škof furlanske-
ga rodu Luigi Fogar (1882-1971) v Trstu kljub prepovedim državnih oblasti
ščitita rabo slovenščine pri bogoslužju in poučevanju verouka vse do njune
odstavitve (Sedej 1931, Fogar 1936). Primorska duhovščina je z delom nada-
310
