Page 50 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 50
3 Modeli merjenja digitalne pismenosti
učnih virov na internetu, uporaba urejevalnika besedil in pošiljanje pri-
ponk z e-pošto. Učitelji se manj sposobne čutijo pri aktivnostih name-
ščanja programske opreme, sodelovanja z drugimi in udeležbi v spletnih
forumih. Le 4 učiteljev uporablja družabna omrežja, 3 programsko
opremo za izvajanje raznih simulacij in 5 digitalne učne igre.
Med preučevanimi izobraževalnimi sistemi jih je 18 od 21 v svoje izo-
braževalne politike že vključilo rabo ikt pri poučevanju in učenju. Med
glavnimi aktivnostmi teh politik so izobraževanje učiteljev za rabo ikt,
uporaba sistemov za upravljanje učnih vsebin in obveščanje staršev s
pomočjo ik t.
Slovenski učenci so v raziskavi i c i l s 2013 dosegli v povprečju 511
točk, s čimer so se uvrstili med 7. in 10. mestom na mednarodni lestvici.
Razen dveh izstopajočih držav (Turčija in Tajska) se večina dosežkov
učencev uvršča v drugo zahtevnostno raven (v Sloveniji je takih učencev
47 ), v četrto, najzahtevnejšo raven pa se je uvrstilo le 0,4 sloven-
skih učencev. Pod prvo zahtevnejšo ravnjo je 8 slovenskih učencev,
medtem ko se mnoge države dosegle še bistveno slabši rezultat (Tajska
in Turčija prek 60 , Čile 18 , Litva 15 in Hrvaška 11 ) (Pedagoški
inštitut 2014).
Ob merjenju računalniške in informacijske pismenosti so raziskovali
tudi vpliv številnih dejavnikov, kot so npr. socialno-ekonomski status,
spol, izkušnja učencev z rabo računalnikov doma in v šoli, pogostost
rabe ikt doma, pričakovana stopnja izobrazbe učencev, izobrazba star-
šev, število knjig doma, poklicni status staršev in uporaba i k t za za-
bavo.
Primerjava po spolu je pokazala, da so dekleta v povprečju dosegla
za 18 točk boljši rezultat kot fantje (med evropskimi državami je bila
največja razlika v prid deklet ravno v Sloveniji, in sicer 29 točk) (Fraillon
idr. 2014).
Posebej zanimivi so rezultati, kjer so primerjali pričakovano raven
izobrazbe z doseženimi rezultati. Učenci, ki nameravajo pridobiti uni-
verzitetno izobrazbo, so v povprečju dosegli 527 točk, medtem ko so
učenci s pričakovano poklicno izobrazbo (439 točk) ali srednjo stro-
kovno izobrazbo (466 točk) dosegli precej nižji rezultat. Podobni rezul-
tati so tudi v primerjavi doseženih rezultatov z ravnjo izobrazbe star-
šev anketiranih učencev. Učenci, katerih starši imajo vsaj univerzitetno
izobrazbo, so dosegli za 16 boljše rezultate kot učenci, katerih starši
imajo poklicno izobrazbo.
Primerjava doseženih rezultatov učencev, ki imajo v domačem oko-
50
učnih virov na internetu, uporaba urejevalnika besedil in pošiljanje pri-
ponk z e-pošto. Učitelji se manj sposobne čutijo pri aktivnostih name-
ščanja programske opreme, sodelovanja z drugimi in udeležbi v spletnih
forumih. Le 4 učiteljev uporablja družabna omrežja, 3 programsko
opremo za izvajanje raznih simulacij in 5 digitalne učne igre.
Med preučevanimi izobraževalnimi sistemi jih je 18 od 21 v svoje izo-
braževalne politike že vključilo rabo ikt pri poučevanju in učenju. Med
glavnimi aktivnostmi teh politik so izobraževanje učiteljev za rabo ikt,
uporaba sistemov za upravljanje učnih vsebin in obveščanje staršev s
pomočjo ik t.
Slovenski učenci so v raziskavi i c i l s 2013 dosegli v povprečju 511
točk, s čimer so se uvrstili med 7. in 10. mestom na mednarodni lestvici.
Razen dveh izstopajočih držav (Turčija in Tajska) se večina dosežkov
učencev uvršča v drugo zahtevnostno raven (v Sloveniji je takih učencev
47 ), v četrto, najzahtevnejšo raven pa se je uvrstilo le 0,4 sloven-
skih učencev. Pod prvo zahtevnejšo ravnjo je 8 slovenskih učencev,
medtem ko se mnoge države dosegle še bistveno slabši rezultat (Tajska
in Turčija prek 60 , Čile 18 , Litva 15 in Hrvaška 11 ) (Pedagoški
inštitut 2014).
Ob merjenju računalniške in informacijske pismenosti so raziskovali
tudi vpliv številnih dejavnikov, kot so npr. socialno-ekonomski status,
spol, izkušnja učencev z rabo računalnikov doma in v šoli, pogostost
rabe ikt doma, pričakovana stopnja izobrazbe učencev, izobrazba star-
šev, število knjig doma, poklicni status staršev in uporaba i k t za za-
bavo.
Primerjava po spolu je pokazala, da so dekleta v povprečju dosegla
za 18 točk boljši rezultat kot fantje (med evropskimi državami je bila
največja razlika v prid deklet ravno v Sloveniji, in sicer 29 točk) (Fraillon
idr. 2014).
Posebej zanimivi so rezultati, kjer so primerjali pričakovano raven
izobrazbe z doseženimi rezultati. Učenci, ki nameravajo pridobiti uni-
verzitetno izobrazbo, so v povprečju dosegli 527 točk, medtem ko so
učenci s pričakovano poklicno izobrazbo (439 točk) ali srednjo stro-
kovno izobrazbo (466 točk) dosegli precej nižji rezultat. Podobni rezul-
tati so tudi v primerjavi doseženih rezultatov z ravnjo izobrazbe star-
šev anketiranih učencev. Učenci, katerih starši imajo vsaj univerzitetno
izobrazbo, so dosegli za 16 boljše rezultate kot učenci, katerih starši
imajo poklicno izobrazbo.
Primerjava doseženih rezultatov učencev, ki imajo v domačem oko-
50
