Page 56 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 56
4 Šolski sistem in gimnazija v sistemu vzgoje in izobraževanja
• učno-ciljni in procesno-razvojni pristop k načrtovanju.
m i z š je za obdobje 2008–2014 razpisal projekt »Posodobitev gim-
nazijskih programov«, v katerega so se slovenske gimnazije vključile v
okviru konzorcijev splošnih in strokovnih gimnazij.⁴ Sodelovalo je 56
splošnih gimnazij in 31 strokovnih gimnazij. Razvojni prioriteti pro-
jekta sta bili razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja ter izbolj-
šanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja ter usposablja-
nja. Strokovno podporo projektu sta nudila Urad za razvoj izobraževa-
nja in zrsš, delno pa se je projekt financiral s sredstvi Evropskega so-
cialnega sklada (e s s). Projekt posodobitve gimnazijskih programov je
obsegal tri večje sklope, in sicer posodobitev učnih načrtov, posodobi-
tev načrtovanja in izvajanja kurikula ter podporo in pomoč šolam pri
vpeljevanju sprememb (Rupnik Vec in Rupar 2014).
V letu 2008 je bila narejena posodobitev učnih načrtov po celotni ver-
tikali od osnovne šole do gimnazije. Sledila je ugotovitvam domačih in
mednarodnih raziskav glede spremljave pouka in šolske prakse.
Glavna načela posodabljanja kurikula se v učnih načrtih kažejo skozi
naslednje cilje (Žakelj 2010):
• posodobitev ciljev in vsebine na ravni znanj matičnih strok,
• posodobitev didaktičnih pristopov učenja in poučevanja,
• procesno-razvojno načrtovanje, v katerega je vključeno načrtova-
nje dejavnosti učencev v skladu s cilji procesa in pričakovanimi re-
zultati,
• razvoj celostnih pristopov učenja in poučevanja,
• povečanje kakovosti znanja v smislu trajnosti in uporabnosti,
• spremljava dosežkov in rezultatov,
• jasna opredelitev namena poučevanja predmeta z vidika nadalj-
njega izobraževanja in funkcionalnih znanj posameznika,
• omogočanje fleksibilnosti učnega procesa prek izbirnosti in ciljev
znotraj predmeta,
• vključevanje medpredmetnih tem in kompetenc v učne načrte ter
• spodbujanje razvoja sodobnih oblik in metod pouka.
Med splošnimi cilji posodabljanja programov, ki se pojavljajo v vseh
razvitih šolskih sistemih, so predvsem preusmeritev od poučevanja k
⁴ Konzorcij splošnih gimnazij je vodila Gimnazija Ptuj, Konzorcij strokovnih gimnazij pa
Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija iz Ljubljane.
56
• učno-ciljni in procesno-razvojni pristop k načrtovanju.
m i z š je za obdobje 2008–2014 razpisal projekt »Posodobitev gim-
nazijskih programov«, v katerega so se slovenske gimnazije vključile v
okviru konzorcijev splošnih in strokovnih gimnazij.⁴ Sodelovalo je 56
splošnih gimnazij in 31 strokovnih gimnazij. Razvojni prioriteti pro-
jekta sta bili razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja ter izbolj-
šanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja ter usposablja-
nja. Strokovno podporo projektu sta nudila Urad za razvoj izobraževa-
nja in zrsš, delno pa se je projekt financiral s sredstvi Evropskega so-
cialnega sklada (e s s). Projekt posodobitve gimnazijskih programov je
obsegal tri večje sklope, in sicer posodobitev učnih načrtov, posodobi-
tev načrtovanja in izvajanja kurikula ter podporo in pomoč šolam pri
vpeljevanju sprememb (Rupnik Vec in Rupar 2014).
V letu 2008 je bila narejena posodobitev učnih načrtov po celotni ver-
tikali od osnovne šole do gimnazije. Sledila je ugotovitvam domačih in
mednarodnih raziskav glede spremljave pouka in šolske prakse.
Glavna načela posodabljanja kurikula se v učnih načrtih kažejo skozi
naslednje cilje (Žakelj 2010):
• posodobitev ciljev in vsebine na ravni znanj matičnih strok,
• posodobitev didaktičnih pristopov učenja in poučevanja,
• procesno-razvojno načrtovanje, v katerega je vključeno načrtova-
nje dejavnosti učencev v skladu s cilji procesa in pričakovanimi re-
zultati,
• razvoj celostnih pristopov učenja in poučevanja,
• povečanje kakovosti znanja v smislu trajnosti in uporabnosti,
• spremljava dosežkov in rezultatov,
• jasna opredelitev namena poučevanja predmeta z vidika nadalj-
njega izobraževanja in funkcionalnih znanj posameznika,
• omogočanje fleksibilnosti učnega procesa prek izbirnosti in ciljev
znotraj predmeta,
• vključevanje medpredmetnih tem in kompetenc v učne načrte ter
• spodbujanje razvoja sodobnih oblik in metod pouka.
Med splošnimi cilji posodabljanja programov, ki se pojavljajo v vseh
razvitih šolskih sistemih, so predvsem preusmeritev od poučevanja k
⁴ Konzorcij splošnih gimnazij je vodila Gimnazija Ptuj, Konzorcij strokovnih gimnazij pa
Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija iz Ljubljane.
56
