Page 57 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 57
Posodobitev gimnazijskih programov 4.2
učenju (Barr in Tagg 1995), poudarek na uporabi sodobne i k t, uspo-
sobljenost za delo z učenci različnih sposobnosti, nujnost sodelovanja
z drugimi učitelji in starši ter raziskovanje, refleksija in evalvacija la-
stnega dela (Žakelj 2010). Čeprav je pridobivanje specifičnih znanj pri
šolskem učenju pomembno, je uporaba znanja odvisna tudi od prido-
bitve širših znanj, veščin in spretnosti, kot so obvladovanje i k t, skrb
za osebe s posebnimi potrebami, integracija, diferenciacija, oblikovanje
multikulturnega okolja in medpredmetno povezovanje.
Skladno s prenovo učnih načrtov je potekala tudi didaktična prenova,
usmerjena k novim pristopom dela učitelja in učencev. Splošne cilje di-
daktične prenove navajamo spodaj (Rupnik Vec in Rupar 2006).
• Učitelj pri svojem pouku za učenca ugotavlja in zagotavlja kakovost
učne priložnosti. Na takšen način se z učnimi priložnostmi, ki jih
učitelj ustvari v razredu, učenec vsestransko razvija in osebnostno
raste, razvija kompleksno in kritično mišljenje, razvija raznovrstne
kompetence, kot so sporazumevalna, podjetniška in matematična
kompetenca, kompetenca uporabe informacijskih tehnologij idr.
• Učitelj se profesionalno razvija in raste, saj ozavešča prepričanja
in stališča, ki uravnavajo njegovo ravnanje, identificira podobno-
sti in razlike, šibkosti in pomanjkljivosti, raziskuje nove možnosti
razmišljanja, doživljanja in ravnanja.
• Šolski kolektiv postaja učeča se skupnost. Senge (2012) učečo se
šolo opredeli kot organizacijo, za katero so značilni osebna odlič-
nost in jasna osebna vizija zaposlenih, skupna vizija, ozaveščeni
mentalni modeli in percepcije, ki uravnavajo dejavnost posame-
znika, timsko učenje in sistemsko mišljenje oziroma razumevanje
in vpogled v medsebojno soodvisnost vseh elementov sistema.
miz š je v letu 2009 povabilo vse gimnazije k pripravi novih modelov,
ki se bodo preverjali s poskusom.⁵ Vsa uvajanja novosti oziroma piloti-
ranje sprememb v šolstvu namreč poteka preko t. i. poskusov.
V letu 2010 je z r s š izvedel poskus, v katerega je bilo vključenih 18
gimnazij.⁶ S poskusom se je želelo ugotoviti:
⁵ Glej http://www.zrss.si/poskus-v-gimnaziji/?lnk=izhodisca.
⁶ V poskus vključene gimnazije so bile: Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija
Kranj, Šolski center Nova Gorica (setš), Šolski center Slovenj Gradec, II. gimnazija Ma-
ribor, Gimnazija Vič, Gimnazija Nova Gorica, Šolski center Ravne na Koroškem, Gim-
nazija Ravne, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, Gi-
mnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazija Moste, Ekonomska šola Murska Sobota,
57
učenju (Barr in Tagg 1995), poudarek na uporabi sodobne i k t, uspo-
sobljenost za delo z učenci različnih sposobnosti, nujnost sodelovanja
z drugimi učitelji in starši ter raziskovanje, refleksija in evalvacija la-
stnega dela (Žakelj 2010). Čeprav je pridobivanje specifičnih znanj pri
šolskem učenju pomembno, je uporaba znanja odvisna tudi od prido-
bitve širših znanj, veščin in spretnosti, kot so obvladovanje i k t, skrb
za osebe s posebnimi potrebami, integracija, diferenciacija, oblikovanje
multikulturnega okolja in medpredmetno povezovanje.
Skladno s prenovo učnih načrtov je potekala tudi didaktična prenova,
usmerjena k novim pristopom dela učitelja in učencev. Splošne cilje di-
daktične prenove navajamo spodaj (Rupnik Vec in Rupar 2006).
• Učitelj pri svojem pouku za učenca ugotavlja in zagotavlja kakovost
učne priložnosti. Na takšen način se z učnimi priložnostmi, ki jih
učitelj ustvari v razredu, učenec vsestransko razvija in osebnostno
raste, razvija kompleksno in kritično mišljenje, razvija raznovrstne
kompetence, kot so sporazumevalna, podjetniška in matematična
kompetenca, kompetenca uporabe informacijskih tehnologij idr.
• Učitelj se profesionalno razvija in raste, saj ozavešča prepričanja
in stališča, ki uravnavajo njegovo ravnanje, identificira podobno-
sti in razlike, šibkosti in pomanjkljivosti, raziskuje nove možnosti
razmišljanja, doživljanja in ravnanja.
• Šolski kolektiv postaja učeča se skupnost. Senge (2012) učečo se
šolo opredeli kot organizacijo, za katero so značilni osebna odlič-
nost in jasna osebna vizija zaposlenih, skupna vizija, ozaveščeni
mentalni modeli in percepcije, ki uravnavajo dejavnost posame-
znika, timsko učenje in sistemsko mišljenje oziroma razumevanje
in vpogled v medsebojno soodvisnost vseh elementov sistema.
miz š je v letu 2009 povabilo vse gimnazije k pripravi novih modelov,
ki se bodo preverjali s poskusom.⁵ Vsa uvajanja novosti oziroma piloti-
ranje sprememb v šolstvu namreč poteka preko t. i. poskusov.
V letu 2010 je z r s š izvedel poskus, v katerega je bilo vključenih 18
gimnazij.⁶ S poskusom se je želelo ugotoviti:
⁵ Glej http://www.zrss.si/poskus-v-gimnaziji/?lnk=izhodisca.
⁶ V poskus vključene gimnazije so bile: Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija
Kranj, Šolski center Nova Gorica (setš), Šolski center Slovenj Gradec, II. gimnazija Ma-
ribor, Gimnazija Vič, Gimnazija Nova Gorica, Šolski center Ravne na Koroškem, Gim-
nazija Ravne, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, Gi-
mnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazija Moste, Ekonomska šola Murska Sobota,
57
