Page 60 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 60
4 Šolski sistem in gimnazija v sistemu vzgoje in izobraževanja
Vsi prenovljeni programi spodbujanja digitalne pismenosti dijakov
vodijo skozi raziskovanje podatkovnih in informacijskih baz, iskanje,
izbiranje, obdelavo, analizo in kritično vrednotenje pridobljenih infor-
macij. ikt se uporablja tudi pri urejanju besedil, izdelavi predstavitev in
osnovnih obdelavah podatkov s pomočjo preglednic. Skupna značilnost
vseh umestitev spodbujanja digitalne pismenosti v prenovljene učne
načrte je videnje ikt kot orodja, s katerim si lahko dijaki pomagajo pri
opravljanju šolskih obveznosti. V manjši meri pa je bila raba ikt vklju-
čena pri uporabi spremenjenih metod dela.
V nadaljevanju, poleg že omenjenih aktivnosti, ki so skupne vsem
prenovljenim gimnazijskim programom, podajamo pregled nekaterih
posodobljenih učnih načrtov⁷ posameznih predmetov in načinev vklju-
čevanja rabe ik t oziroma spodbujanja digitalne kompetence.
Naravoslovno-tehniški predmeti
Osrednji predmet, povezan z rabo ikt v programih obeh vrst gimnazij
(splošna in strokovna), je informatika, ki je v predmetnik kot obvezni
predmet umeščena le v 1. letniku. Predmet obsega 70 pedagoških ur.
V višjih letnikih je informatika lahko umeščena kot izbirni predmet, ki
lahko ure črpa iz zaloge nerazporejenih ur. Teh je v 2. in 3. letniku po 3
ure na teden, v četrtem pa 11 ur na teden. Število ur informatike je tako
po slovenskih gimnazijah različno, saj jih večina izvede le 70 v 1. letniku.
Maksimalno število ur informatike v gimnazijskih programih je lahko
70 ur v prvih treh letnikih in 105 ali 140 ur v 4. letniku, če se dijak odloči
za predmet informatika kot maturitetni predmet (Krapež idr. 2001).
Učni načrti informatike v 1. letniku predvidevajo naslednje vsebine:
• osnovne pojme informatike,
• razvoj, zgradbo in delovanje računalnika,
• področja rabe in vrste podatkov,
• projektno nalogo ob uporabi dela z datotekami, oblikovanje bese-
dil in slik, izdelavo tabel in grafikonov, iskanje podatkov po svetov-
nem spletu in izdelavo učinkovite predstavitve.
V 2. letniku, v okviru izbirnega predmeta, dijaki spoznajo računalni-
ška omrežja in predstavitve, poglobijo znanje o obdelavi slik, avdio- in
⁷ Glej http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/gimnazija/ucni
_nacrti.htm.
60
Vsi prenovljeni programi spodbujanja digitalne pismenosti dijakov
vodijo skozi raziskovanje podatkovnih in informacijskih baz, iskanje,
izbiranje, obdelavo, analizo in kritično vrednotenje pridobljenih infor-
macij. ikt se uporablja tudi pri urejanju besedil, izdelavi predstavitev in
osnovnih obdelavah podatkov s pomočjo preglednic. Skupna značilnost
vseh umestitev spodbujanja digitalne pismenosti v prenovljene učne
načrte je videnje ikt kot orodja, s katerim si lahko dijaki pomagajo pri
opravljanju šolskih obveznosti. V manjši meri pa je bila raba ikt vklju-
čena pri uporabi spremenjenih metod dela.
V nadaljevanju, poleg že omenjenih aktivnosti, ki so skupne vsem
prenovljenim gimnazijskim programom, podajamo pregled nekaterih
posodobljenih učnih načrtov⁷ posameznih predmetov in načinev vklju-
čevanja rabe ik t oziroma spodbujanja digitalne kompetence.
Naravoslovno-tehniški predmeti
Osrednji predmet, povezan z rabo ikt v programih obeh vrst gimnazij
(splošna in strokovna), je informatika, ki je v predmetnik kot obvezni
predmet umeščena le v 1. letniku. Predmet obsega 70 pedagoških ur.
V višjih letnikih je informatika lahko umeščena kot izbirni predmet, ki
lahko ure črpa iz zaloge nerazporejenih ur. Teh je v 2. in 3. letniku po 3
ure na teden, v četrtem pa 11 ur na teden. Število ur informatike je tako
po slovenskih gimnazijah različno, saj jih večina izvede le 70 v 1. letniku.
Maksimalno število ur informatike v gimnazijskih programih je lahko
70 ur v prvih treh letnikih in 105 ali 140 ur v 4. letniku, če se dijak odloči
za predmet informatika kot maturitetni predmet (Krapež idr. 2001).
Učni načrti informatike v 1. letniku predvidevajo naslednje vsebine:
• osnovne pojme informatike,
• razvoj, zgradbo in delovanje računalnika,
• področja rabe in vrste podatkov,
• projektno nalogo ob uporabi dela z datotekami, oblikovanje bese-
dil in slik, izdelavo tabel in grafikonov, iskanje podatkov po svetov-
nem spletu in izdelavo učinkovite predstavitve.
V 2. letniku, v okviru izbirnega predmeta, dijaki spoznajo računalni-
ška omrežja in predstavitve, poglobijo znanje o obdelavi slik, avdio- in
⁷ Glej http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/gimnazija/ucni
_nacrti.htm.
60
