Page 59 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 59
Digitalna pismenost v prenovljenih programih 4.3
• posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikulov strokovnih gimna-
zij s pomočjo šolskih razvojnih projektov, ki so vključevali razvoj
posameznih ključnih kompetenc.
Vse strokovne gimnazije, ki so sodelovale v projektu, so si vsako šol-
sko leto zastavile razvojne prioritete, med katerimi je bila vsako leto
tudi krepitev digitalne pismenosti dijakov. Strategije za uresničitev teh
ciljev so vključevale aktivne oblike in metode poučevanja ter učenja ob
rabi ik t.
Konzorcij splošnih gimnazij je kot usmeritev projekta izpostavil
usmerjenost na dijake, sistematičen strokovni razvoj učiteljev in av-
toreguliranost šol. Na ta način so lahko sledili ciljem večje fleksibilnosti
organizacije učnega procesa, sodelovalnega in timskega poučevanja ter
intenzivnejšega in funkcionalnejšega vključevanja ik t v izobraževalni
program.
Ob zaključku projekta posodobitve gimnazijskih programov je kon-
zorcij splošnih gimnazij anketiral učitelje in izdal zaključno poročilo
(Bratuša in Kostanjevec 2014), v katerem so objavljene tudi analize upo-
rabe ikt pri poučevanju. V okviru projekta je kar 78 vključenih šol po-
večalo rabo ikt pri poučevanju, 66 jih je ob tem povečalo raznolikost
vključevanja ik t v pouk, 46 pa se je dela na področju ik t lotilo sis-
tematičneje. Zanimivi so tudi rezultati o pogostosti rabe ik t, kjer kar
42 šol ikt v učni proces vključuje pri vseh predmetih, 41 pri večini
predmetov, 7 pri polovici in 7 pri nekaj predmetih. V smislu spod-
bujanja rabe i k t pri poučevanju so razveseljivi rezultati analize, kjer
so raziskovali, ali se je obseg vključenosti rabe ik t v času projekta kaj
povečal. Kar 59 šol meni, da se je obseg rabe precej povečal, 32 pa,
da se je zelo povečal. Kot najpogostejša dejavnost pri rabi ikt je z 68
raba računalnika pri pouku in s 16 uporaba računalniških programov
(modeliranje, preglednice, spletni mediji, e-učbeniki in e-gradiva, sode-
lovanje). Najpogosteje omenjena težava ob vključevanju i k t je dvom
o smiselnosti oziroma pretirani rabe (68 ), 43 težavo vidi v nepri-
pravljenosti učiteljev za rabo ikt, 37 pa v neustrezni usposobljenosti
učiteljev.
4.3 Digitalna pismenost v prenovljenih programih
Večina prenovljenih učnih načrtov v programu gimnazije je bila spre-
jeta v letu 2008 in se je v izobraževalnih programih začela uporabljati v
šolskem letu 2008/2009.
59
• posodobitev načrtovanja in izvajanja kurikulov strokovnih gimna-
zij s pomočjo šolskih razvojnih projektov, ki so vključevali razvoj
posameznih ključnih kompetenc.
Vse strokovne gimnazije, ki so sodelovale v projektu, so si vsako šol-
sko leto zastavile razvojne prioritete, med katerimi je bila vsako leto
tudi krepitev digitalne pismenosti dijakov. Strategije za uresničitev teh
ciljev so vključevale aktivne oblike in metode poučevanja ter učenja ob
rabi ik t.
Konzorcij splošnih gimnazij je kot usmeritev projekta izpostavil
usmerjenost na dijake, sistematičen strokovni razvoj učiteljev in av-
toreguliranost šol. Na ta način so lahko sledili ciljem večje fleksibilnosti
organizacije učnega procesa, sodelovalnega in timskega poučevanja ter
intenzivnejšega in funkcionalnejšega vključevanja ik t v izobraževalni
program.
Ob zaključku projekta posodobitve gimnazijskih programov je kon-
zorcij splošnih gimnazij anketiral učitelje in izdal zaključno poročilo
(Bratuša in Kostanjevec 2014), v katerem so objavljene tudi analize upo-
rabe ikt pri poučevanju. V okviru projekta je kar 78 vključenih šol po-
večalo rabo ikt pri poučevanju, 66 jih je ob tem povečalo raznolikost
vključevanja ik t v pouk, 46 pa se je dela na področju ik t lotilo sis-
tematičneje. Zanimivi so tudi rezultati o pogostosti rabe ik t, kjer kar
42 šol ikt v učni proces vključuje pri vseh predmetih, 41 pri večini
predmetov, 7 pri polovici in 7 pri nekaj predmetih. V smislu spod-
bujanja rabe i k t pri poučevanju so razveseljivi rezultati analize, kjer
so raziskovali, ali se je obseg vključenosti rabe ik t v času projekta kaj
povečal. Kar 59 šol meni, da se je obseg rabe precej povečal, 32 pa,
da se je zelo povečal. Kot najpogostejša dejavnost pri rabi ikt je z 68
raba računalnika pri pouku in s 16 uporaba računalniških programov
(modeliranje, preglednice, spletni mediji, e-učbeniki in e-gradiva, sode-
lovanje). Najpogosteje omenjena težava ob vključevanju i k t je dvom
o smiselnosti oziroma pretirani rabe (68 ), 43 težavo vidi v nepri-
pravljenosti učiteljev za rabo ikt, 37 pa v neustrezni usposobljenosti
učiteljev.
4.3 Digitalna pismenost v prenovljenih programih
Večina prenovljenih učnih načrtov v programu gimnazije je bila spre-
jeta v letu 2008 in se je v izobraževalnih programih začela uporabljati v
šolskem letu 2008/2009.
59
