Page 58 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 58
4 Šolski sistem in gimnazija v sistemu vzgoje in izobraževanja
• kako možnost izbire (nivoji zahtevnosti in izbirni predmeti) vpliva
na razvoj večje odgovornosti dijakov za lastno znanje,
• učinek različnih izvedb predmetnika in fleksibilne organizacije po-
uka na znanje,
• učinkovitost organizacije življenja in dela šole ter
• vpliv različnih oblik in načinov usvajanja ter vrednotenja znanja
na motivacijo, učno uspešnost in odgovornost za učenje.
V poskus vključene šole so predlagale 18 izvedbenih modelov, ki se lo-
tevajo različnih problematik izvedbe gimnazijskega programa. Nekateri
modeli bi zahtevali večje sistemske posege v osnovni standard gimnazij-
skega izobraževanja, zato so dosegli konsenz, da s poskusom preverijo
naslednje elemente:
• izbirnost – preverili so, kako izbira nivojev osnovne in višje ravni
zahtevnosti vpliva na doseganje višje širine ter globine znanja,
• fleksibilnost organizacije – preverili so izvedbeno-organizacijske
rešitve, ki omogočajo osvajanje trajnejšega in kompleksnejšega
znanja,
• obliko in način usvajanja znanja ter njihovo vrednotenje – preve-
rili so načine priznavanja in vrednotenja dejavnosti, ki so del med-
predmetnega ali interdisciplinarnega znanja.
V poskus vključene šole so preverile izvajanje vseh treh izbranih ele-
mentov in ob koncu predstavile samoevalvacijska poročila (Zavod Re-
publike Slovenije za šolstvo 2014).
Konzorcija splošnih in strokovnih gimnazij sta dejavnosti, določene
z izvedbenim načrtom projekta prenove gimnazije, izvajala sočasno. Na
posameznih šolah so uvedli koncept šolskih razvojnih timov, ki so skr-
beli za sprotno spremljanje uvajanja posodobitev, predlaganje načinov
evalvacije in pripravljanje predlogov za kvalitativne in kvantitativne ka-
zalnike rezultatov. Konzorcij strokovnih gimnazij je zasledoval zlasti
dva cilja:
• uvedbo posodobljenih učnih načrtov splošno-izobraževalnih in
strokovnih predmetov – uvajanje posodobitev so opravljali s po-
močjo šolskih razvojnih timov;
Gimnazija Šiška, Gimnazija Ledina, Gimnazija Ptuj, Gimnazija in srednja šola Kočevje,
Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Gimnazija in ekonomska srednja šola
Trbovlje.
58
• kako možnost izbire (nivoji zahtevnosti in izbirni predmeti) vpliva
na razvoj večje odgovornosti dijakov za lastno znanje,
• učinek različnih izvedb predmetnika in fleksibilne organizacije po-
uka na znanje,
• učinkovitost organizacije življenja in dela šole ter
• vpliv različnih oblik in načinov usvajanja ter vrednotenja znanja
na motivacijo, učno uspešnost in odgovornost za učenje.
V poskus vključene šole so predlagale 18 izvedbenih modelov, ki se lo-
tevajo različnih problematik izvedbe gimnazijskega programa. Nekateri
modeli bi zahtevali večje sistemske posege v osnovni standard gimnazij-
skega izobraževanja, zato so dosegli konsenz, da s poskusom preverijo
naslednje elemente:
• izbirnost – preverili so, kako izbira nivojev osnovne in višje ravni
zahtevnosti vpliva na doseganje višje širine ter globine znanja,
• fleksibilnost organizacije – preverili so izvedbeno-organizacijske
rešitve, ki omogočajo osvajanje trajnejšega in kompleksnejšega
znanja,
• obliko in način usvajanja znanja ter njihovo vrednotenje – preve-
rili so načine priznavanja in vrednotenja dejavnosti, ki so del med-
predmetnega ali interdisciplinarnega znanja.
V poskus vključene šole so preverile izvajanje vseh treh izbranih ele-
mentov in ob koncu predstavile samoevalvacijska poročila (Zavod Re-
publike Slovenije za šolstvo 2014).
Konzorcija splošnih in strokovnih gimnazij sta dejavnosti, določene
z izvedbenim načrtom projekta prenove gimnazije, izvajala sočasno. Na
posameznih šolah so uvedli koncept šolskih razvojnih timov, ki so skr-
beli za sprotno spremljanje uvajanja posodobitev, predlaganje načinov
evalvacije in pripravljanje predlogov za kvalitativne in kvantitativne ka-
zalnike rezultatov. Konzorcij strokovnih gimnazij je zasledoval zlasti
dva cilja:
• uvedbo posodobljenih učnih načrtov splošno-izobraževalnih in
strokovnih predmetov – uvajanje posodobitev so opravljali s po-
močjo šolskih razvojnih timov;
Gimnazija Šiška, Gimnazija Ledina, Gimnazija Ptuj, Gimnazija in srednja šola Kočevje,
Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Gimnazija in ekonomska srednja šola
Trbovlje.
58