Page 70 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 70
4 Šolski sistem in gimnazija v sistemu vzgoje in izobraževanja
• zmožnost iskanja, zbiranja, obdelave, vrednotenja (kritične pre-
soje) podatkov, informacij in konceptov,
• varna raba in upoštevanje pravnih ter etičnih načel uporabe in ob-
jave informacij,
• izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava izdelkov (gradiv),
• zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka (učenja in pouče-
vanja) z uporabo ik t.
Vzgojno-izobraževalni zavodi, ki so se vključili v projekt E-šolstvo, so
pridobili (Kreuh idr. 2012):
• možnost stalnega in brezplačnega usposabljanja prek seminarjev
ter svetovanj s področja rabe ik t,
• svetovalca vodstvu šole, ki jim je pomagal, jih motiviral in usmerjal
na poti do e-kompetentnosti,
• možnost oblikovanja e-šolskega razvojnega tima,
• pripravo vizije in operativnega načrta informatizacije šole,
• stalno spremljavo in evalvacijo, ki omogoča vključevanje potreb ne-
posredno iz prakse,
• uvajanje novih postopkov poučevanja, učenja in vodenja šole s po-
močjo ik t.
Posebno in pomembno vlogo na poti šole do e-kompetentnosti je
imel ravnatelj, zato so za področje vodenja šole pripravili posebna izo-
braževanja in svetovanja. Med naloge ravnatelja je sodilo (prav tam):
• spremljanje informacij o projektu E-šolstvo,
• vzpodbujanje zaposlenih za vključevanje v projekt,
• sodelovanje s šolskim razvojnim timom pri pripravi načrta infor-
matizacije šole,
• vključevanje načrtovanih aktivnosti, povezanih z uporabo i k t, v
letni delovni načrt šole,
• sledenje cilju e-kompetentnega vodenja.
Ravnateljeva pot do e-kompetentnosti je bila sestavljena iz štirih mo-
dulov (preglednica 4.1), s katerimi je ravnatelj lahko pridobil vseh 6
kompetenc.
Računalnikar oziroma koordinator i k t je s pridobljenimi znanji v
šoli sodeloval z učitelji pri načrtovanju pouka ob rabi i k t in z ravna-
teljem pri načrtovanju dela v šoli ter pri uvajanju sprememb na poti do
e-kompetentne šole.
70
• zmožnost iskanja, zbiranja, obdelave, vrednotenja (kritične pre-
soje) podatkov, informacij in konceptov,
• varna raba in upoštevanje pravnih ter etičnih načel uporabe in ob-
jave informacij,
• izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava izdelkov (gradiv),
• zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka (učenja in pouče-
vanja) z uporabo ik t.
Vzgojno-izobraževalni zavodi, ki so se vključili v projekt E-šolstvo, so
pridobili (Kreuh idr. 2012):
• možnost stalnega in brezplačnega usposabljanja prek seminarjev
ter svetovanj s področja rabe ik t,
• svetovalca vodstvu šole, ki jim je pomagal, jih motiviral in usmerjal
na poti do e-kompetentnosti,
• možnost oblikovanja e-šolskega razvojnega tima,
• pripravo vizije in operativnega načrta informatizacije šole,
• stalno spremljavo in evalvacijo, ki omogoča vključevanje potreb ne-
posredno iz prakse,
• uvajanje novih postopkov poučevanja, učenja in vodenja šole s po-
močjo ik t.
Posebno in pomembno vlogo na poti šole do e-kompetentnosti je
imel ravnatelj, zato so za področje vodenja šole pripravili posebna izo-
braževanja in svetovanja. Med naloge ravnatelja je sodilo (prav tam):
• spremljanje informacij o projektu E-šolstvo,
• vzpodbujanje zaposlenih za vključevanje v projekt,
• sodelovanje s šolskim razvojnim timom pri pripravi načrta infor-
matizacije šole,
• vključevanje načrtovanih aktivnosti, povezanih z uporabo i k t, v
letni delovni načrt šole,
• sledenje cilju e-kompetentnega vodenja.
Ravnateljeva pot do e-kompetentnosti je bila sestavljena iz štirih mo-
dulov (preglednica 4.1), s katerimi je ravnatelj lahko pridobil vseh 6
kompetenc.
Računalnikar oziroma koordinator i k t je s pridobljenimi znanji v
šoli sodeloval z učitelji pri načrtovanju pouka ob rabi i k t in z ravna-
teljem pri načrtovanju dela v šoli ter pri uvajanju sprememb na poti do
e-kompetentne šole.
70
