Page 73 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 73
5 Raziskava digitalne pismenosti
5.1 Metodologija zbiranja in obdelave podatkov
Raziskavo o stopnji digitalne pismenosti dijakov gimnazijskih progra-
mov smo izvedli v šolah, ki izvajajo splošne in strokovne gimnazijske
programe. Anketni vprašalnik smo oblikovali tako, da smo v njem upo-
števali preverjanje vseh področij in dimenzij, na katerih temelji okvir
digitalne pismenosti d ca, predstavljen v poglavju 3.1. Vprašanja so bila
razdeljena v štiri kategorije, pri čemer smo posamezna vprašanja prila-
godili posebnostim slovenskega izobraževanja ali pa smo jih posodobili
v skladu s trenutnim tehnološkim razvojem.
Prvo različico vprašalnika smo preverili na vzorcu 60 dijakov in štu-
dentov Šolskega centra Kranj. Težav z razumevanjem vprašanj ni bilo,
vendar je bil vprašalnik glede na povprečni čas reševanja – 47 minut –
preobsežen, zato smo ga skrajšali in ustrezno prilagodili. Izvedli smo
drugo pilotno preverjanje, ki je pokazalo ustrezno jasnosti vprašanj,
skrajšal pa se je tudi čas reševanja, in sicer na povprečnih 18 minut.
Anketiranje je potekalo z vprašalnikom (priloga 3), ki smo ga pripra-
vili s spletnim orodjem 1 k a.¹ Vprašalnik je vseboval 7 vprašanj s pod-
ročja tehnološke dimenzije, 10 vprašanj s področja kognitivne dimenzije
in 13 vprašanj s področja etične dimenzije digitalne pismenosti. Anketi-
ranci so odgovarjali še na 11 splošnih in demografskih vprašanj. Večina
vprašanj je bila zaprtega tipa, kar nam je omogočilo natančno obdelavo
podatkov.
Vzorec anketiranja je bil namenski, kajti k reševanju smo povabili le
dijake prvega in četrtega letnika gimnazijskih programov, saj smo želeli
preveriti, kako se digitalne kompetence dijakov spreminjajo med šola-
njem na gimnaziji. Dostop do vprašalnika je bil javen, vendar znan le
povabljenim šolam. Povabilo k reševanju je bilo z e-pošto poslano vsem
ravnateljem splošnih in strokovnih gimnazij² s prošnjo po vključitvi di-
¹ Glej https://www.1ka.si/a/85987.
² Na osnovi podatkov mi zš je v Sloveniji 64 šol, ki izvajajo programe splošne ali stro-
73
5.1 Metodologija zbiranja in obdelave podatkov
Raziskavo o stopnji digitalne pismenosti dijakov gimnazijskih progra-
mov smo izvedli v šolah, ki izvajajo splošne in strokovne gimnazijske
programe. Anketni vprašalnik smo oblikovali tako, da smo v njem upo-
števali preverjanje vseh področij in dimenzij, na katerih temelji okvir
digitalne pismenosti d ca, predstavljen v poglavju 3.1. Vprašanja so bila
razdeljena v štiri kategorije, pri čemer smo posamezna vprašanja prila-
godili posebnostim slovenskega izobraževanja ali pa smo jih posodobili
v skladu s trenutnim tehnološkim razvojem.
Prvo različico vprašalnika smo preverili na vzorcu 60 dijakov in štu-
dentov Šolskega centra Kranj. Težav z razumevanjem vprašanj ni bilo,
vendar je bil vprašalnik glede na povprečni čas reševanja – 47 minut –
preobsežen, zato smo ga skrajšali in ustrezno prilagodili. Izvedli smo
drugo pilotno preverjanje, ki je pokazalo ustrezno jasnosti vprašanj,
skrajšal pa se je tudi čas reševanja, in sicer na povprečnih 18 minut.
Anketiranje je potekalo z vprašalnikom (priloga 3), ki smo ga pripra-
vili s spletnim orodjem 1 k a.¹ Vprašalnik je vseboval 7 vprašanj s pod-
ročja tehnološke dimenzije, 10 vprašanj s področja kognitivne dimenzije
in 13 vprašanj s področja etične dimenzije digitalne pismenosti. Anketi-
ranci so odgovarjali še na 11 splošnih in demografskih vprašanj. Večina
vprašanj je bila zaprtega tipa, kar nam je omogočilo natančno obdelavo
podatkov.
Vzorec anketiranja je bil namenski, kajti k reševanju smo povabili le
dijake prvega in četrtega letnika gimnazijskih programov, saj smo želeli
preveriti, kako se digitalne kompetence dijakov spreminjajo med šola-
njem na gimnaziji. Dostop do vprašalnika je bil javen, vendar znan le
povabljenim šolam. Povabilo k reševanju je bilo z e-pošto poslano vsem
ravnateljem splošnih in strokovnih gimnazij² s prošnjo po vključitvi di-
¹ Glej https://www.1ka.si/a/85987.
² Na osnovi podatkov mi zš je v Sloveniji 64 šol, ki izvajajo programe splošne ali stro-
73
