Page 66 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 66
4 Šolski sistem in gimnazija v sistemu vzgoje in izobraževanja
Pri kazalniku uporaba računalnika za opravljanje domačih nalog so
izhajali iz dejstva, da tehnologija omogoča razširitev učnega dneva tudi
izven fizične lokacije šole. Učne aktivnosti se lahko izvajajo prek spleta
ali z uporabo programske opreme. V raziskavi pisa 2012 so učeče vpra-
šali o pogostosti opravljanja 7 nalog. V povprečju držav oecd tako 48
učečih opravi domačo nalogo s pomočjo računalnika, 38 jih uporablja
e-pošto za komuniciranje s sošolci, 33 jih s sošolci deli e-gradiva, 30
jih preverja obvestila na šolski spletni strani in le 21 jih komunicira z
učiteljem ali na takšen način oddaja domače naloge. Na ravni posamez-
nih držav so najvišje uvrščene Danska, Estonija, Nizozemska in Uru-
gvaj. Med posameznimi nalogami lahko, v primerjavi z letom 2009, naj-
večjo razliko opazimo pri preverjanju obvestil na spletnih straneh šole
(+ 9,6 odstotne točke), brskanju po internetu za informacijami (+ 9,5 od-
stotne točke) in prenosu ter nalaganju e-gradiv s šolske spletne strani
(+ 7,3 odstotne točke). Pri opravljanju domače naloge s pomočjo raču-
nalnika pa je prišlo do nazadovanja za 2,1 odstotne točke, kar je prese-
netljivo. Slovenija se je pri kazalniku uporabe ikt izven šole za potrebe
opravljanja domačih nalog uvrstila na visoko 5. mesto, kar lahko pove-
žemo z izvajanjem projektov izobraževanja učiteljev za rabo spletnih
učilnic.
Raziskava pis a 2012 je pokazala precej velike razlike med preučeva-
nimi državami. Vzrok nizke rabe ikt pri učenju in poučevanju je pri ne-
katerih državah lahko v pomanjkljivi infrastrukturi, nevlaganju v i k t
ali pa v pomanjkanju sredstev za večje vključevanje tehnologije. Seveda
je vzrok lahko tudi v nepripravljenosti posameznih šol ali učiteljev za
vključevanje i k t v njihovo poučevanje. Po drugi strani pa zgolj vzpo-
stavitev infrastrukture in nakup strojne opreme ni dovolj, potrebno je
zagotoviti tudi ustrezna e-gradiva in programsko opremo, kar pa je že
povezano z izobraževalno politiko posamezne države. Učiteljem je treba
omogočiti prilagoditev učnih načrtov in nadaljnje strokovno izpopol-
njevanje za rabo ik t pri poučevanju (Tondeur idr. 2012).
Kazalnik, pri katerem je Slovenija dosegla najslabši rezultat, je do-
stopnost računalnika v šoli. Na ravni držav o e c d je, v povprečju,
dostopnost namiznega, prenosnega in/ali tabličnega računalnika 92-
odstotna, kar v primerjavi z letom 2009 pomeni padec v višini 0,6 od-
stotne točke. V Sloveniji je, v enakem primerjanem obdobju, dostopnost
računalnika v šoli padla za 9 odstotnih točk, nato pa sledi skupina držav
(Belgija, Japonska in Koreja), kjer je dostopnost padla za 5 odstotnih
točk.
66
Pri kazalniku uporaba računalnika za opravljanje domačih nalog so
izhajali iz dejstva, da tehnologija omogoča razširitev učnega dneva tudi
izven fizične lokacije šole. Učne aktivnosti se lahko izvajajo prek spleta
ali z uporabo programske opreme. V raziskavi pisa 2012 so učeče vpra-
šali o pogostosti opravljanja 7 nalog. V povprečju držav oecd tako 48
učečih opravi domačo nalogo s pomočjo računalnika, 38 jih uporablja
e-pošto za komuniciranje s sošolci, 33 jih s sošolci deli e-gradiva, 30
jih preverja obvestila na šolski spletni strani in le 21 jih komunicira z
učiteljem ali na takšen način oddaja domače naloge. Na ravni posamez-
nih držav so najvišje uvrščene Danska, Estonija, Nizozemska in Uru-
gvaj. Med posameznimi nalogami lahko, v primerjavi z letom 2009, naj-
večjo razliko opazimo pri preverjanju obvestil na spletnih straneh šole
(+ 9,6 odstotne točke), brskanju po internetu za informacijami (+ 9,5 od-
stotne točke) in prenosu ter nalaganju e-gradiv s šolske spletne strani
(+ 7,3 odstotne točke). Pri opravljanju domače naloge s pomočjo raču-
nalnika pa je prišlo do nazadovanja za 2,1 odstotne točke, kar je prese-
netljivo. Slovenija se je pri kazalniku uporabe ikt izven šole za potrebe
opravljanja domačih nalog uvrstila na visoko 5. mesto, kar lahko pove-
žemo z izvajanjem projektov izobraževanja učiteljev za rabo spletnih
učilnic.
Raziskava pis a 2012 je pokazala precej velike razlike med preučeva-
nimi državami. Vzrok nizke rabe ikt pri učenju in poučevanju je pri ne-
katerih državah lahko v pomanjkljivi infrastrukturi, nevlaganju v i k t
ali pa v pomanjkanju sredstev za večje vključevanje tehnologije. Seveda
je vzrok lahko tudi v nepripravljenosti posameznih šol ali učiteljev za
vključevanje i k t v njihovo poučevanje. Po drugi strani pa zgolj vzpo-
stavitev infrastrukture in nakup strojne opreme ni dovolj, potrebno je
zagotoviti tudi ustrezna e-gradiva in programsko opremo, kar pa je že
povezano z izobraževalno politiko posamezne države. Učiteljem je treba
omogočiti prilagoditev učnih načrtov in nadaljnje strokovno izpopol-
njevanje za rabo ik t pri poučevanju (Tondeur idr. 2012).
Kazalnik, pri katerem je Slovenija dosegla najslabši rezultat, je do-
stopnost računalnika v šoli. Na ravni držav o e c d je, v povprečju,
dostopnost namiznega, prenosnega in/ali tabličnega računalnika 92-
odstotna, kar v primerjavi z letom 2009 pomeni padec v višini 0,6 od-
stotne točke. V Sloveniji je, v enakem primerjanem obdobju, dostopnost
računalnika v šoli padla za 9 odstotnih točk, nato pa sledi skupina držav
(Belgija, Japonska in Koreja), kjer je dostopnost padla za 5 odstotnih
točk.
66
