Page 76 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 76
aziskava digitalne pismenosti
Pametni telefon 63
Namizni ali prenosni računalnik
25
Tablični računalnik
Vse tri naprave 3
9
Slika 5.2 Naprave za najpogostejši dostop do interneta
Razvoj infrastrukture in tehnološki razvoj mobilnih naprav v zadnjih
letih je močno povečal dostopnost do interneta z mobilnih naprav, kar
je priložnost za razvoj učnih e-vsebin, prilagojenih za sodobne pametne
telefone. Po podatkih Eurostata iz leta 2012 je v Sloveniji do interneta
s pomočjo pametnih telefonov dostopalo 57 populacije v starostnem
obdobju od 16 do 19 let (povprečje eu-28 je znašalo 53 , države z naj-
višjo stopnjo pa so Velika Britanija s 86 , Švedska s 84 ter Hrvaška,
Nizozemska in Norveška s 77 ).
Glede na predhodne rezultate smo dobili pričakovane odgovore tudi
pri vprašanju o dostopanju do interneta od doma. Skoraj vsi dijaki
(97 ) od doma do interneta dostopajo vsak dan. Kot zanimivost lahko
navedemo, da je le 1 dijak navedel, da doma nima dostopa do interneta.
Dijaki do interneta najpogosteje (92 ) dostopajo doma, medtem ko jih
le 5 navaja, da to počno le v šoli. Dijaki na internetu izvajajo različne
aktivnosti (preglednica 5.2). Iz nabora ponujenih aktivnost so lahko
označili eno ali več aktivnosti.
Anketirani dijaki internet najpogosteje uporabljajo za komunikacijo
s prijatelji (89 ). Pri tem uporabljajo različne načine neposrednega spo-
ročanja. E-pošta je manj uporaben način komunikacije, saj prek nje ko-
municira manjši delež anketirancev (55 ). Zelo pogosto iščejo tudi in-
formacije za osebno rabo ali za šolo (81 ). Dijaki, ki so med ponujenimi
možnosti označili možnost Drugo, so navedli, da je njihova najpogo-
stejša aktivnost igranje iger.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kje so dijaki pridobili svoje znanje s
področja ikt (preglednica 5.3). Anketiranci so lahko izbrali le eno mož-
nost, lahko pa so tudi navedli, da znanja s področja ikt še niso pridobili
in ga samoocenili kot šibko oziroma nezadovoljivo.
Največ dijakov svoje znanje s področja i k t pridobiva prek virov, ki
so dostopni na spletu (52 ), medtem ko je izobraževalni proces v šoli
izbrala le tretjina anketirancev (34 ). Udeležba na tečajih (predvsem so
tu mišljena odprta izobraževanja oziroma mo o c – angl. Massive Open
Online Course) je za preučevano populacijo popolnoma nezanimiva,
kajti to možnost je izbral le en dijak. To seveda ne pomeni, da takega na-
76
Pametni telefon 63
Namizni ali prenosni računalnik
25
Tablični računalnik
Vse tri naprave 3
9
Slika 5.2 Naprave za najpogostejši dostop do interneta
Razvoj infrastrukture in tehnološki razvoj mobilnih naprav v zadnjih
letih je močno povečal dostopnost do interneta z mobilnih naprav, kar
je priložnost za razvoj učnih e-vsebin, prilagojenih za sodobne pametne
telefone. Po podatkih Eurostata iz leta 2012 je v Sloveniji do interneta
s pomočjo pametnih telefonov dostopalo 57 populacije v starostnem
obdobju od 16 do 19 let (povprečje eu-28 je znašalo 53 , države z naj-
višjo stopnjo pa so Velika Britanija s 86 , Švedska s 84 ter Hrvaška,
Nizozemska in Norveška s 77 ).
Glede na predhodne rezultate smo dobili pričakovane odgovore tudi
pri vprašanju o dostopanju do interneta od doma. Skoraj vsi dijaki
(97 ) od doma do interneta dostopajo vsak dan. Kot zanimivost lahko
navedemo, da je le 1 dijak navedel, da doma nima dostopa do interneta.
Dijaki do interneta najpogosteje (92 ) dostopajo doma, medtem ko jih
le 5 navaja, da to počno le v šoli. Dijaki na internetu izvajajo različne
aktivnosti (preglednica 5.2). Iz nabora ponujenih aktivnost so lahko
označili eno ali več aktivnosti.
Anketirani dijaki internet najpogosteje uporabljajo za komunikacijo
s prijatelji (89 ). Pri tem uporabljajo različne načine neposrednega spo-
ročanja. E-pošta je manj uporaben način komunikacije, saj prek nje ko-
municira manjši delež anketirancev (55 ). Zelo pogosto iščejo tudi in-
formacije za osebno rabo ali za šolo (81 ). Dijaki, ki so med ponujenimi
možnosti označili možnost Drugo, so navedli, da je njihova najpogo-
stejša aktivnost igranje iger.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kje so dijaki pridobili svoje znanje s
področja ikt (preglednica 5.3). Anketiranci so lahko izbrali le eno mož-
nost, lahko pa so tudi navedli, da znanja s področja ikt še niso pridobili
in ga samoocenili kot šibko oziroma nezadovoljivo.
Največ dijakov svoje znanje s področja i k t pridobiva prek virov, ki
so dostopni na spletu (52 ), medtem ko je izobraževalni proces v šoli
izbrala le tretjina anketirancev (34 ). Udeležba na tečajih (predvsem so
tu mišljena odprta izobraževanja oziroma mo o c – angl. Massive Open
Online Course) je za preučevano populacijo popolnoma nezanimiva,
kajti to možnost je izbral le en dijak. To seveda ne pomeni, da takega na-
76
