Page 80 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 80
aziskava digitalne pismenosti
Preglednica 5.7 Digitalna pismenost glede na demografske značilnosti
Spremenljivka () () () () () ()
Spol Moški , , , , ,
Ženski , , , , ,
Vrsta gimnazije Splošna , , , , ,
Strokovna , , , , .
Letnik šolanja . letnik , , , , ,
. letnik , , , , ,
Geografska regija Vzhodna Slovenija , , , , ,
Zahodna Slovenija , , , , ,
op om b e Naslovi stolpcev: (1) število dijakov, (2) tehnološka dimenzija, (3) kogni-
tivna dimenzija, (4) etična dimenzija, (5) povprečna vrednost, (6) standardni odklon.
niso statistično značilne. Zanimale pa so nas razlike med rezultati pr-
vega in zadnjega letnika šolanja, kajti le-te so bili pokazatelj razvoja di-
gitalne pismenosti v obdobju srednješolskega izobraževanja. Skupni re-
zultati dijakov 4. letnika so bili v povprečju boljši za 1 , presenetljiva
pa je struktura po dimenzijah. Največjo razliko opazimo pri tehnološki
dimenziji, kjer so dijaki 4. letnika v povprečju dosegli za 10,9 boljši
rezultat, medtem ko so tako v kognitivni (–8,8 ) in etični (–2,3 ) di-
menziji nazadovali. Sklepamo lahko, da v procesu srednješolskega šo-
lanja dijaki pridobivajo izkušnje pri reševanju osnovnih tehničnih te-
žav s strojno ali programsko opremo, medtem ko na področju logič-
nega sklepanja, povezovanja podatkov v nova znanja in prepoznava-
nju digitalnega razkoraka ne napredujejo. Dijaki iz vzhodne Slovenije
so v povprečju dosegli za 2,2 boljši rezultat. Za proces izobraževa-
nja je zanimiva tudi ugotovitev, da so dijaki, ki znanje s področja i k t
pridobivajo samostojno s pomočjo virov na spletu, v povprečju dosegli
za 3,6 boljši rezultat kot dijaki, ki ga v večji meri pridobivajo v pro-
cesu šolanja. Poleg demografskih smo preverili še rezultate po drugih
spremenljivkah: glede na način pridobivanja znanja iz ik t, pogostosti
rabe ik t v šoli in številu predmetov v šoli, pri katerih uporabljajo ik t
(preglednica 5.8).
Na kognitivnem in etičnem področju so najboljši rezultat v povpre-
čju dosegli dijaki, ki ik t v šoli uporabljajo nekajkrat mesečno, kar tudi
pomeni, da pri preučevani populaciji raba ik t v šoli ne spodbuja višjih
miselnih procesov in etične rabe interneta.
Dijaki, ki ik t uporabljajo pri vseh predmetih, dosegajo v povprečju
najboljši rezultat pri tehnološki dimenziji, medtem ko pri kognitivni in
80
Preglednica 5.7 Digitalna pismenost glede na demografske značilnosti
Spremenljivka () () () () () ()
Spol Moški , , , , ,
Ženski , , , , ,
Vrsta gimnazije Splošna , , , , ,
Strokovna , , , , .
Letnik šolanja . letnik , , , , ,
. letnik , , , , ,
Geografska regija Vzhodna Slovenija , , , , ,
Zahodna Slovenija , , , , ,
op om b e Naslovi stolpcev: (1) število dijakov, (2) tehnološka dimenzija, (3) kogni-
tivna dimenzija, (4) etična dimenzija, (5) povprečna vrednost, (6) standardni odklon.
niso statistično značilne. Zanimale pa so nas razlike med rezultati pr-
vega in zadnjega letnika šolanja, kajti le-te so bili pokazatelj razvoja di-
gitalne pismenosti v obdobju srednješolskega izobraževanja. Skupni re-
zultati dijakov 4. letnika so bili v povprečju boljši za 1 , presenetljiva
pa je struktura po dimenzijah. Največjo razliko opazimo pri tehnološki
dimenziji, kjer so dijaki 4. letnika v povprečju dosegli za 10,9 boljši
rezultat, medtem ko so tako v kognitivni (–8,8 ) in etični (–2,3 ) di-
menziji nazadovali. Sklepamo lahko, da v procesu srednješolskega šo-
lanja dijaki pridobivajo izkušnje pri reševanju osnovnih tehničnih te-
žav s strojno ali programsko opremo, medtem ko na področju logič-
nega sklepanja, povezovanja podatkov v nova znanja in prepoznava-
nju digitalnega razkoraka ne napredujejo. Dijaki iz vzhodne Slovenije
so v povprečju dosegli za 2,2 boljši rezultat. Za proces izobraževa-
nja je zanimiva tudi ugotovitev, da so dijaki, ki znanje s področja i k t
pridobivajo samostojno s pomočjo virov na spletu, v povprečju dosegli
za 3,6 boljši rezultat kot dijaki, ki ga v večji meri pridobivajo v pro-
cesu šolanja. Poleg demografskih smo preverili še rezultate po drugih
spremenljivkah: glede na način pridobivanja znanja iz ik t, pogostosti
rabe ik t v šoli in številu predmetov v šoli, pri katerih uporabljajo ik t
(preglednica 5.8).
Na kognitivnem in etičnem področju so najboljši rezultat v povpre-
čju dosegli dijaki, ki ik t v šoli uporabljajo nekajkrat mesečno, kar tudi
pomeni, da pri preučevani populaciji raba ik t v šoli ne spodbuja višjih
miselnih procesov in etične rabe interneta.
Dijaki, ki ik t uporabljajo pri vseh predmetih, dosegajo v povprečju
najboljši rezultat pri tehnološki dimenziji, medtem ko pri kognitivni in
80
