Page 79 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 79
Analiza podatkov o digitalni pismenosti 5.3
Preglednica 5.6 Porazdelitev skupnih rezultatov merjenja digitalne pismenosti
Kriterij uspešnosti () ()
Manj kot ,
Med in ,
Med in ,
Več kot ,
op ombe Naslovi stolpcev: (1) število dijakov, (2) delež dijakov v odstotkih.
Tehnološka 77,1
Kognitivna 54,5
55,6
Etična
Skupno 62,4
Slika 5.3 Povprečna uspešnost dijakov po posameznih dimenzijah (75 – digitalno
pismen dijak)
nepravilnega odgovora točkovana negativno. Uspešnost anketirancev
prikazujemo v preglednici 5.6.
Povprečni doseženi rezultat dijaka pri merjenju digitalne pismeno-
sti je bil 62,4 , kar je pod mejo, ki je bila določena za pozitivni rezul-
tat (75 ). Mejni prag 75 je doseglo le 63 anketiranih dijakov oziroma
12,9 . Če prag uspešnosti spustimo na 60 vseh točk, se uspeh poviša
na 296 dijakov oziroma 60,4 .
Pogledali smo še skupne rezultate po posameznih dimenzijah (slika
5.3). Ti nam pokažejo, da je bil pričakovano najboljši rezultat v povpre-
čju pri tehnološki dimenziji, in sicer 77,1 . Bistveno slabša rezultata
sta pri kognitivni (54,5 ) in etični dimenziji (55,6 ). Rezultati nam po-
vedo, da dijaki dobro poznajo osnovna tehnična opravila in znajo reše-
vati tehnične probleme, medtem ko na področjih povezovanja informa-
cij v višje miselne procese in razumevanja etične rabe interneta rezultati
zaostajajo za pričakovanimi.
V nadaljevanju smo preverili skupne rezultate še po demografskih
spremenljivkah (preglednica 5.7), medtem ko smo statistično značilne
razlike preverjali v poglavju 6.4.
Na podlagi skupnih rezultatov po posameznih demografskih spre-
menljivkah lahko ugotovimo, da so fantje v povprečju dosegli za 3
boljši rezultat. Precej boljši rezultat so v povprečju dosegli pri tehno-
loški in etični dimenziji.
Čeprav so dijaki strokovnih gimnazij v povprečju dosegli za 1 boljši
skupni rezultat od dijakov splošnih gimnazijskih programov, te razlike
79
Preglednica 5.6 Porazdelitev skupnih rezultatov merjenja digitalne pismenosti
Kriterij uspešnosti () ()
Manj kot ,
Med in ,
Med in ,
Več kot ,
op ombe Naslovi stolpcev: (1) število dijakov, (2) delež dijakov v odstotkih.
Tehnološka 77,1
Kognitivna 54,5
55,6
Etična
Skupno 62,4
Slika 5.3 Povprečna uspešnost dijakov po posameznih dimenzijah (75 – digitalno
pismen dijak)
nepravilnega odgovora točkovana negativno. Uspešnost anketirancev
prikazujemo v preglednici 5.6.
Povprečni doseženi rezultat dijaka pri merjenju digitalne pismeno-
sti je bil 62,4 , kar je pod mejo, ki je bila določena za pozitivni rezul-
tat (75 ). Mejni prag 75 je doseglo le 63 anketiranih dijakov oziroma
12,9 . Če prag uspešnosti spustimo na 60 vseh točk, se uspeh poviša
na 296 dijakov oziroma 60,4 .
Pogledali smo še skupne rezultate po posameznih dimenzijah (slika
5.3). Ti nam pokažejo, da je bil pričakovano najboljši rezultat v povpre-
čju pri tehnološki dimenziji, in sicer 77,1 . Bistveno slabša rezultata
sta pri kognitivni (54,5 ) in etični dimenziji (55,6 ). Rezultati nam po-
vedo, da dijaki dobro poznajo osnovna tehnična opravila in znajo reše-
vati tehnične probleme, medtem ko na področjih povezovanja informa-
cij v višje miselne procese in razumevanja etične rabe interneta rezultati
zaostajajo za pričakovanimi.
V nadaljevanju smo preverili skupne rezultate še po demografskih
spremenljivkah (preglednica 5.7), medtem ko smo statistično značilne
razlike preverjali v poglavju 6.4.
Na podlagi skupnih rezultatov po posameznih demografskih spre-
menljivkah lahko ugotovimo, da so fantje v povprečju dosegli za 3
boljši rezultat. Precej boljši rezultat so v povprečju dosegli pri tehno-
loški in etični dimenziji.
Čeprav so dijaki strokovnih gimnazij v povprečju dosegli za 1 boljši
skupni rezultat od dijakov splošnih gimnazijskih programov, te razlike
79
