Page 81 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 81
Analiza podatkov o digitalni pismenosti 5.3
Preglednica 5.8 Digitalna pismenost glede na način pridobivanja znanja
in pogostost rabe i k t
Spremenljivka () () () () () ()
Način pri- Proces šolanja , , , , ,
, , , , ,
dobivanja Samoučenje (viri
i k t znanja na spletu)
Uporaba Vsak dan , , , , ,
i k t v šoli Nekajkrat tedensko , , , , ,
Nekajkrat mesečno , , , , ,
Nekajkrat letno , , , , ,
Št. pred- Vsi predmeti , , , , ,
, , , , ,
metov, kjer Polovica predmetov , , , , ,
se uporab- Četrtina predmetov , , , , ,
lja ikt
ali predmeta
Noben predmet , , , , ,
op om b e Naslovi stolpcev: (1) število dijakov, (2) tehnološka dimenzija, (3) kogni-
tivna dimenzija, (4) etična dimenzija, (5) povprečna vrednost, (6) standardni odklon.
etični dimenziji najboljši rezultat dosegajo dijaki, ki ikt ne uporabljajo
pri nobenem predmetu.
V naslednjem koraku smo pri analizi rezultatov pogledali rezultate
pri posameznih znanjih in veščinah (preglednica 5.9), kot jih opredeli
model d ca. V vprašalniku (priloga 3) se je namreč vsako v modelu opre-
deljeno znanje ali veščina preverjalo s sklopom vprašanj. Opis posamez-
nih znanj in veščin modela d ca smo predstavili v razdelku Cilji in se-
stava okvira dig comp. Primerjava doseženih rezultatov v preglednici
5.9 pokaže jasno prevlado znanj in spretnosti tehnološke dimenzije, pa
čeprav mejo 75 presega le vizualna pismenost.
Visoka uspešnost pri vizualni pismenosti (93,9 točk) pomeni visoko
raven znanja preučevanih dijakov pri prepoznavanju simbolov, ikon in
uporabniških vmesnikov najbolj uporabljane programske opreme. Tako
visok rezultat lahko pripišemo vsakodnevni rabi i k t in enotni rabi
posameznih simbolov za pričakovane funkcije posamezne programske
opreme.
Področje reševanja problemov se pri raziskavi nanaša na probleme,
povezane s tehnologijo oziroma z delovanjem računalnika in zunanjih
enot, ki jih v računalnike priključimo. Uspešnost pri reševanju teh vpra-
šanj znaša v povprečju 69,9 točk, kar je zelo nizek rezultat, saj so bila
vprašanja vezana le na osnovne problemske situacije. Podobno je bilo
81
Preglednica 5.8 Digitalna pismenost glede na način pridobivanja znanja
in pogostost rabe i k t
Spremenljivka () () () () () ()
Način pri- Proces šolanja , , , , ,
, , , , ,
dobivanja Samoučenje (viri
i k t znanja na spletu)
Uporaba Vsak dan , , , , ,
i k t v šoli Nekajkrat tedensko , , , , ,
Nekajkrat mesečno , , , , ,
Nekajkrat letno , , , , ,
Št. pred- Vsi predmeti , , , , ,
, , , , ,
metov, kjer Polovica predmetov , , , , ,
se uporab- Četrtina predmetov , , , , ,
lja ikt
ali predmeta
Noben predmet , , , , ,
op om b e Naslovi stolpcev: (1) število dijakov, (2) tehnološka dimenzija, (3) kogni-
tivna dimenzija, (4) etična dimenzija, (5) povprečna vrednost, (6) standardni odklon.
etični dimenziji najboljši rezultat dosegajo dijaki, ki ikt ne uporabljajo
pri nobenem predmetu.
V naslednjem koraku smo pri analizi rezultatov pogledali rezultate
pri posameznih znanjih in veščinah (preglednica 5.9), kot jih opredeli
model d ca. V vprašalniku (priloga 3) se je namreč vsako v modelu opre-
deljeno znanje ali veščina preverjalo s sklopom vprašanj. Opis posamez-
nih znanj in veščin modela d ca smo predstavili v razdelku Cilji in se-
stava okvira dig comp. Primerjava doseženih rezultatov v preglednici
5.9 pokaže jasno prevlado znanj in spretnosti tehnološke dimenzije, pa
čeprav mejo 75 presega le vizualna pismenost.
Visoka uspešnost pri vizualni pismenosti (93,9 točk) pomeni visoko
raven znanja preučevanih dijakov pri prepoznavanju simbolov, ikon in
uporabniških vmesnikov najbolj uporabljane programske opreme. Tako
visok rezultat lahko pripišemo vsakodnevni rabi i k t in enotni rabi
posameznih simbolov za pričakovane funkcije posamezne programske
opreme.
Področje reševanja problemov se pri raziskavi nanaša na probleme,
povezane s tehnologijo oziroma z delovanjem računalnika in zunanjih
enot, ki jih v računalnike priključimo. Uspešnost pri reševanju teh vpra-
šanj znaša v povprečju 69,9 točk, kar je zelo nizek rezultat, saj so bila
vprašanja vezana le na osnovne problemske situacije. Podobno je bilo
81