Page 126 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
ju) poskrbeti za te entuziaste, jih opolnomočiti in povezati v kritično inte-
lektualno sredino.
Če spremljamo sodobne trende, ki gredo v smeri marginalizacije, bi-
rokratizacije in polarizacije sodobnega sveta (Kobolt, 2015) ter povečeva-
nja obsega dela in razvrednotenja nekaterih predvsem vzgojnih funkcij in
vlog, bi lahko pomislili na to, da želi državni aparat čim bolj zaposliti, »iz-
žeti« intelektualno delovno silo, kot protagonista sprememb, izboljšav. To
počne z onemogočanjem dostopa do prostega časa za kritično razmišljanje,
povezovanje, pisanje. Zato se nam zastavlja vprašanje, ali lahko emancipa-
torni potencial socialnopedagoškega diskurza in socialni pedagogi s svo-
jimi organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi prispevajo k temu, da
bodo strokovni delavci v OŠ poskrbeli zase, za inkluzivni pedagoški etos
tako, da si bodo priborili čas in prostor – zagotovili pogoje dela, ki bodo
tak etos tudi omogočali?
Za take korake, utemeljene na socialni pravičnosti in inkluziji, sta pot-
rebni zanesljiva delovna zavest in samozavest ter »delo na prepričljivih in
diferenciranih oblikah predstavitve in dokumentacije, ki bodo podpirale
in popisovale lasten v življenjski svet usmerjeni in strokovni pogled na
življenjske razmere in pedagoško izvajanje, ne da bi podlegle stroki, tuji
birokratizaciji in ekonomski instrumentalizaciji.« (Grunwald in Thiersch,
2008, str. 24).
Literatura
Apple, M. W. (2003). The state and politics of knowledge. New York, NY; London:
RoutledgeFalmer.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (2011). Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo
Bouillet, D., in Uzelac, S. (2007). Osnove socijalne pedagogije. Zagreb: Školska
knjiga.
Črnak Meglič, A., in Kobal Tomc, B. (2017). Položaj otrok v Sloveniji danes.
Situacijska analiza. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
Dekleva, B., Kobolt, A., in Klemenčič Rozman, M. M. (2006). Analiza doseže-
nih in zaželenih kompetenc študijskega programa Socialna pedagogika
na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V S. Tancig in T. Devjak (ur.), Prispevki
k posodobitvi pedagoških študijskih programov (str. 150–169). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Galimberti, U. (2015). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.
124
ju) poskrbeti za te entuziaste, jih opolnomočiti in povezati v kritično inte-
lektualno sredino.
Če spremljamo sodobne trende, ki gredo v smeri marginalizacije, bi-
rokratizacije in polarizacije sodobnega sveta (Kobolt, 2015) ter povečeva-
nja obsega dela in razvrednotenja nekaterih predvsem vzgojnih funkcij in
vlog, bi lahko pomislili na to, da želi državni aparat čim bolj zaposliti, »iz-
žeti« intelektualno delovno silo, kot protagonista sprememb, izboljšav. To
počne z onemogočanjem dostopa do prostega časa za kritično razmišljanje,
povezovanje, pisanje. Zato se nam zastavlja vprašanje, ali lahko emancipa-
torni potencial socialnopedagoškega diskurza in socialni pedagogi s svo-
jimi organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi prispevajo k temu, da
bodo strokovni delavci v OŠ poskrbeli zase, za inkluzivni pedagoški etos
tako, da si bodo priborili čas in prostor – zagotovili pogoje dela, ki bodo
tak etos tudi omogočali?
Za take korake, utemeljene na socialni pravičnosti in inkluziji, sta pot-
rebni zanesljiva delovna zavest in samozavest ter »delo na prepričljivih in
diferenciranih oblikah predstavitve in dokumentacije, ki bodo podpirale
in popisovale lasten v življenjski svet usmerjeni in strokovni pogled na
življenjske razmere in pedagoško izvajanje, ne da bi podlegle stroki, tuji
birokratizaciji in ekonomski instrumentalizaciji.« (Grunwald in Thiersch,
2008, str. 24).
Literatura
Apple, M. W. (2003). The state and politics of knowledge. New York, NY; London:
RoutledgeFalmer.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (2011). Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo
Bouillet, D., in Uzelac, S. (2007). Osnove socijalne pedagogije. Zagreb: Školska
knjiga.
Črnak Meglič, A., in Kobal Tomc, B. (2017). Položaj otrok v Sloveniji danes.
Situacijska analiza. Ljubljana: Inštitut RS za socialno varstvo.
Dekleva, B., Kobolt, A., in Klemenčič Rozman, M. M. (2006). Analiza doseže-
nih in zaželenih kompetenc študijskega programa Socialna pedagogika
na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V S. Tancig in T. Devjak (ur.), Prispevki
k posodobitvi pedagoških študijskih programov (str. 150–169). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Galimberti, U. (2015). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.
124
