Page 122 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 122
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
posameznika patologizira in v ospredje postavi zgolj njegovo individualno
odgovornost (Razpotnik, 2014).
Naloga socialne pedagogike kot stroke in kot znanosti na področju
diagnostike je v tem, da išče načine za pravno formalno uveljavitev in-
kluzivne paradigme in vztraja na ustvarjanju pogojev, ki bi v osnovni šoli
omogočali čas in prostor za izvajanje socialnopedagoških pristopov dia-
gnosticiranja in tudi interveniranja.5 To lahko počne, če izobrazi in opol-
nomoči socialne pedagoge, ki (Grunwald in Thiersch, 2008):
- si znajo iskati in ustvarjati priložnosti za realizacijo in součinko-
vanje strukturnih maksim v življenjski svet usmerjene socialne
pedagogike;
- ofenzivo in samozavestno profesionalno delujejo znotraj multidi-
sciplinarnih strokovnih timov, kjer je sicer prisotna zaznamova-
nost z utrjenostjo različnih nosilcev, zakonskih pristojnosti ter s
tem povezanih delovnih tradicij, ki pogosto merijo le na ohranja-
nje položajev.
Vloga socialnega pedagoga pri zagotavljanju inkluzivnega
okolja za otroke in mladostnike z vedenjskimi, socialnimi
in čustvenimi težavami ter preventivno delovanje
Glede na ugotovitve nekaterih avtorjev (Globačnik, 2012; Kobal Tomc idr.,
2011; Opara idr., 2010; Vršnik Perše idr., 2016) so otroci/mladostniki z ve-
denjskimi in čustvenimi motnjami (po Kriterijih za opredelitev vrste in
stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, 2015)
v OŠ zelo maloštevilni (2,4–3,2 %). Le-ti navajajo več razlogov, zaradi kate-
rih prihaja do neustreznih usmeritev in obravnave te kategorije otrok, vsi
pa poudarjajo, da spadajo med najbolj ranljive skupine OPP na celotni ver-
tikali vzgoje in izobraževanja.
Koncept zgodnje obravnave, ki je zelo pomembna za zagotavljanje in-
kluzije na nacionalnem nivoju, je šele v uvajalni fazi. Prav tako pa se osnov-
nošolske prakse velikokrat osredotočajo le na terciarno preventivo in, kot
smo že omenili, delujejo bolj integracijsko kot inkluzivno, zato je socialno-
pedagoško delovanje pravzaprav ključnega pomena za varovanje in zago-
tavljanje pravic otrok/mladostnikov z vedenjskimi, socialnimi in čustveni-
mi težavami, motnjami.
5 S poudarkom na inkluziji otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
120
posameznika patologizira in v ospredje postavi zgolj njegovo individualno
odgovornost (Razpotnik, 2014).
Naloga socialne pedagogike kot stroke in kot znanosti na področju
diagnostike je v tem, da išče načine za pravno formalno uveljavitev in-
kluzivne paradigme in vztraja na ustvarjanju pogojev, ki bi v osnovni šoli
omogočali čas in prostor za izvajanje socialnopedagoških pristopov dia-
gnosticiranja in tudi interveniranja.5 To lahko počne, če izobrazi in opol-
nomoči socialne pedagoge, ki (Grunwald in Thiersch, 2008):
- si znajo iskati in ustvarjati priložnosti za realizacijo in součinko-
vanje strukturnih maksim v življenjski svet usmerjene socialne
pedagogike;
- ofenzivo in samozavestno profesionalno delujejo znotraj multidi-
sciplinarnih strokovnih timov, kjer je sicer prisotna zaznamova-
nost z utrjenostjo različnih nosilcev, zakonskih pristojnosti ter s
tem povezanih delovnih tradicij, ki pogosto merijo le na ohranja-
nje položajev.
Vloga socialnega pedagoga pri zagotavljanju inkluzivnega
okolja za otroke in mladostnike z vedenjskimi, socialnimi
in čustvenimi težavami ter preventivno delovanje
Glede na ugotovitve nekaterih avtorjev (Globačnik, 2012; Kobal Tomc idr.,
2011; Opara idr., 2010; Vršnik Perše idr., 2016) so otroci/mladostniki z ve-
denjskimi in čustvenimi motnjami (po Kriterijih za opredelitev vrste in
stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, 2015)
v OŠ zelo maloštevilni (2,4–3,2 %). Le-ti navajajo več razlogov, zaradi kate-
rih prihaja do neustreznih usmeritev in obravnave te kategorije otrok, vsi
pa poudarjajo, da spadajo med najbolj ranljive skupine OPP na celotni ver-
tikali vzgoje in izobraževanja.
Koncept zgodnje obravnave, ki je zelo pomembna za zagotavljanje in-
kluzije na nacionalnem nivoju, je šele v uvajalni fazi. Prav tako pa se osnov-
nošolske prakse velikokrat osredotočajo le na terciarno preventivo in, kot
smo že omenili, delujejo bolj integracijsko kot inkluzivno, zato je socialno-
pedagoško delovanje pravzaprav ključnega pomena za varovanje in zago-
tavljanje pravic otrok/mladostnikov z vedenjskimi, socialnimi in čustveni-
mi težavami, motnjami.
5 S poudarkom na inkluziji otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
120
