Page 133 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči otrokom/mladostnikom ...
večjo korist otroka«3, iz katere smo pri oddaji, na podlagi pravno zavezujo-
čih se dokumentov, dolžni izhajati.
Kot ugotavljamo v praksi,4 vzroki za napotitev največkrat temeljijo v
genezi oz. koeksistenci heterogenih med seboj so-vplivajočih se dejavnikov,
ki jih lahko strnemo v naslednje sklope:
- neugodno družinsko ozadje (ločitve, bolezni, smrt, zanemarje-
nost; preobremenjenost, nemoč, psihične težave staršev; različ-
ne vrste zasvojenosti; konfliktnost roditeljev/partnerjev; nasilje,
spolne in druge zlorabe ipd.), v povezavi s socialno-ekonomsko-
-družbeno depriviligiranostjo (brezposelnost, nizki socialni sta-
tus, neprimerni bivalni prostori, nezmožnost nudenja osnovnih
življenjskih pogojev/dobrin, neizobraženost/nizka izobraženost)
ter odsotnostjo različnih vrst kapitala;
- težave v šoli (odklanjanje šole in učnega dela, izostajanje od pou-
ka, verbalno/fizično nasilje nad sošolci in/ali strokovnimi delavci,
neupoštevanje šolskih pravil ipd.);
- neugoden vpliv okolja (primarnega/sekundarnega);
- pripadnost odklonskim vrstniškim skupinam (negativni vplivi vr-
stnikov, vandalizem);
- prisotnost oz. konzumiranje različnih nedovoljenih substanc (alko-
hol, trde/mehke droge) ter
- koeksistenca naštetih dejavnikov (medsebojno učinkovanje bio-
loških, psiholoških, socialno-ekonomskih, okoljskih ter drugih
dejavnikov).
Največjo težo izvora, ki posledično pripelje do namestitve posamezni-
ka v VZ, avtorji (Bürger, v Krajnčan, 2006; Trade, v Krajnčan, 2006; Rapuš
Pavel in Kobolt, 2008; Skalar, 2000; idr.) pripisujejo primarni celici otroko-
vega razvoja, družini, v povezavi z zgoraj naštetimi dejavniki.
3 Bolj pravilo kot izjema se izkaže tudi dejstvo, da so namestitve v VZ, kot že Krajn-
čan (2006), reakcije socialne kontrole na oblike odklonskega, v družbi nezaželene-
ga vedenja. Potreba po nastanitvi je tako večkrat v nasprotju s subjektivnimi željami
otrok/mladostnikov, dokončno zakoličena z definicijami in odločitvami CSD ali so-
dišč (Krajnčan, 2006).
4 Pri ugotovitvah izhajamo iz diagnostične dokumentacije zbrane v osebnih mapah
otrok/mladostnikov Doma Veržej. Na tem mestu izpostavljena dokumentacija zaje-
ma uradne dokumente zbrane pred prihodom otroka/mladostnika v Dom. In sicer:
odločbo o usmeritvi, osnovnošolsko dokumentacijo, morebitno diagnostično oce-
no pedopsihiatra ter relevantne druge dokumente in poročila, iz katerih je razvidno,
zakaj se posameznik v Dom namešča.
131
večjo korist otroka«3, iz katere smo pri oddaji, na podlagi pravno zavezujo-
čih se dokumentov, dolžni izhajati.
Kot ugotavljamo v praksi,4 vzroki za napotitev največkrat temeljijo v
genezi oz. koeksistenci heterogenih med seboj so-vplivajočih se dejavnikov,
ki jih lahko strnemo v naslednje sklope:
- neugodno družinsko ozadje (ločitve, bolezni, smrt, zanemarje-
nost; preobremenjenost, nemoč, psihične težave staršev; različ-
ne vrste zasvojenosti; konfliktnost roditeljev/partnerjev; nasilje,
spolne in druge zlorabe ipd.), v povezavi s socialno-ekonomsko-
-družbeno depriviligiranostjo (brezposelnost, nizki socialni sta-
tus, neprimerni bivalni prostori, nezmožnost nudenja osnovnih
življenjskih pogojev/dobrin, neizobraženost/nizka izobraženost)
ter odsotnostjo različnih vrst kapitala;
- težave v šoli (odklanjanje šole in učnega dela, izostajanje od pou-
ka, verbalno/fizično nasilje nad sošolci in/ali strokovnimi delavci,
neupoštevanje šolskih pravil ipd.);
- neugoden vpliv okolja (primarnega/sekundarnega);
- pripadnost odklonskim vrstniškim skupinam (negativni vplivi vr-
stnikov, vandalizem);
- prisotnost oz. konzumiranje različnih nedovoljenih substanc (alko-
hol, trde/mehke droge) ter
- koeksistenca naštetih dejavnikov (medsebojno učinkovanje bio-
loških, psiholoških, socialno-ekonomskih, okoljskih ter drugih
dejavnikov).
Največjo težo izvora, ki posledično pripelje do namestitve posamezni-
ka v VZ, avtorji (Bürger, v Krajnčan, 2006; Trade, v Krajnčan, 2006; Rapuš
Pavel in Kobolt, 2008; Skalar, 2000; idr.) pripisujejo primarni celici otroko-
vega razvoja, družini, v povezavi z zgoraj naštetimi dejavniki.
3 Bolj pravilo kot izjema se izkaže tudi dejstvo, da so namestitve v VZ, kot že Krajn-
čan (2006), reakcije socialne kontrole na oblike odklonskega, v družbi nezaželene-
ga vedenja. Potreba po nastanitvi je tako večkrat v nasprotju s subjektivnimi željami
otrok/mladostnikov, dokončno zakoličena z definicijami in odločitvami CSD ali so-
dišč (Krajnčan, 2006).
4 Pri ugotovitvah izhajamo iz diagnostične dokumentacije zbrane v osebnih mapah
otrok/mladostnikov Doma Veržej. Na tem mestu izpostavljena dokumentacija zaje-
ma uradne dokumente zbrane pred prihodom otroka/mladostnika v Dom. In sicer:
odločbo o usmeritvi, osnovnošolsko dokumentacijo, morebitno diagnostično oce-
no pedopsihiatra ter relevantne druge dokumente in poročila, iz katerih je razvidno,
zakaj se posameznik v Dom namešča.
131
