Page 136 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
veliko bolj subtilno področje, kot se na prvi pogled mogoče zdi. Zaradi
kompleksnosti ter težko opredeljive interakcije med vzročnimi dejavniki
in pojavnimi oblikami ČVT/M bi »težko našli enotne kriterije za oddajo
v vzgojne zavode.« (Krajnčan, 2006, str. 168). Svojo hipotezo avtor uteme-
lji z že omenjeno raziskavo Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov
v vzgojne zavode (Krajnčan, 2003), ki je pokazala, da v slovenskem prosto-
ru nimamo enotnih kriterijev oddajanja otrok in mladostnikov v VZ. Le-
ti, kot ugotavlja tudi S. Kosmač (2007), še vedno predstavljajo nevralgično
točko,8 saj kar polovica timov, ki odločajo o oddaji otroka/mladostnika v
vzgojno institucijo, nima izdelanih meril,9 po katerih odločajo, ali je otrok/
mladostnik potreben vzgoje v zavodu (prim. Krajnčan, 2006).
Kot lahko sklepamo iz navedenega in čemur smo priča tudi v praksi, so
načini odločanja CSD za oddajo otroka/mladostnika v posamezen VZ zelo
neenotni, kriteriji nerazpoznavni, končna odločitev pa je, kot že Krajnčan
(2006, str. 170), »bolj ali manj prepuščena strokovnim delavcem, ki imajo o
vzgojnih zavodih zelo različna mnenja pa tudi različne izkušnje.«10
Če torej skušamo odgovoriti na v uvodu zastavljeno vprašanje Kateri
so odločilni dejavniki, ki do namestitve pripeljejo?, ugotovimo, da je pri od-
govoru potrebno izhajati iz sinteze dognanj multidisciplinarnega pristo-
pa11 vseh v postopek vključenih akterjev: staršev; pristojnega CSD; šole, ki
8 Tako med CSD – kot že Krajnčan (2003; prim. Krajnčan, 2006) in kot kažejo
tudi ugotovitve iz prakse – obstajajo signifikantne razlike že v samem kriteriju
nameščanja.
9 Med merili za oddajo v VZ so svetovalni delavci najpogosteje navajali predvsem
odgovore, kot so: ko je zanj škodljivo bivanje v družini, šolska neuspešnost in
vedenjske težave (Krajnčan, 2003). Kot primer navajamo še raziskavo Bürgerja (v
Krajnčan, 2006, str. 169), v kateri so ugotovili, da »otroka, ki bi ga center za socialno
delo številka 1 takoj oddal v vzgojni zavod, center za socialno delo številka 2 nikoli
ne bi.«.
10 Navedeno se potrdi kot upravičeno tudi v zaključkih že omenjenega Posveta:
Sodelovanje med centri za socialno delo in (vzgojnimi) zavodi od ogleda do odpusta pri
obravnavi otrok/mladostnikov (2011), v katerem so aktivno sodelovali predstavniki
CSD ter predstavniki VZ, ki so s problematiko nameščanja otrok/mladostnikov
s ČVT/M najbolj neposredno povezani. Le-ti v ugotovitvah prav tako izpostavijo
dilemo različne prakse CSD, ki obstaja pred namestitvijo otroka/mladostnika v
določen VZ, kar potrjuje tudi trenutno aktualen diskurz prakse nameščanja.
11 Multidisciplinarni pristop nameščanja mora poleg podrobne anamneze posamezni-
kovega funkcioniranja – ki naj temelji na izčrpnem opisu njegovega vedenja ter oko-
liščin, v katerih je le-to predvidoma prisotno – izhajati še iz ko-eksistence kriteri-
jev, vzrokov ter dejavnikov, ki jih posamezni avtorji za oddajo v VZ izpostavljajo kot
ključne. Ponovno je potrebno opozoriti, »da je ob odločanju za izločitev iz domače-
ga okolja potrebna celostna ocena, saj nas vrsta, ne le že citiranih, avtorjev opozarja,
134
veliko bolj subtilno področje, kot se na prvi pogled mogoče zdi. Zaradi
kompleksnosti ter težko opredeljive interakcije med vzročnimi dejavniki
in pojavnimi oblikami ČVT/M bi »težko našli enotne kriterije za oddajo
v vzgojne zavode.« (Krajnčan, 2006, str. 168). Svojo hipotezo avtor uteme-
lji z že omenjeno raziskavo Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov
v vzgojne zavode (Krajnčan, 2003), ki je pokazala, da v slovenskem prosto-
ru nimamo enotnih kriterijev oddajanja otrok in mladostnikov v VZ. Le-
ti, kot ugotavlja tudi S. Kosmač (2007), še vedno predstavljajo nevralgično
točko,8 saj kar polovica timov, ki odločajo o oddaji otroka/mladostnika v
vzgojno institucijo, nima izdelanih meril,9 po katerih odločajo, ali je otrok/
mladostnik potreben vzgoje v zavodu (prim. Krajnčan, 2006).
Kot lahko sklepamo iz navedenega in čemur smo priča tudi v praksi, so
načini odločanja CSD za oddajo otroka/mladostnika v posamezen VZ zelo
neenotni, kriteriji nerazpoznavni, končna odločitev pa je, kot že Krajnčan
(2006, str. 170), »bolj ali manj prepuščena strokovnim delavcem, ki imajo o
vzgojnih zavodih zelo različna mnenja pa tudi različne izkušnje.«10
Če torej skušamo odgovoriti na v uvodu zastavljeno vprašanje Kateri
so odločilni dejavniki, ki do namestitve pripeljejo?, ugotovimo, da je pri od-
govoru potrebno izhajati iz sinteze dognanj multidisciplinarnega pristo-
pa11 vseh v postopek vključenih akterjev: staršev; pristojnega CSD; šole, ki
8 Tako med CSD – kot že Krajnčan (2003; prim. Krajnčan, 2006) in kot kažejo
tudi ugotovitve iz prakse – obstajajo signifikantne razlike že v samem kriteriju
nameščanja.
9 Med merili za oddajo v VZ so svetovalni delavci najpogosteje navajali predvsem
odgovore, kot so: ko je zanj škodljivo bivanje v družini, šolska neuspešnost in
vedenjske težave (Krajnčan, 2003). Kot primer navajamo še raziskavo Bürgerja (v
Krajnčan, 2006, str. 169), v kateri so ugotovili, da »otroka, ki bi ga center za socialno
delo številka 1 takoj oddal v vzgojni zavod, center za socialno delo številka 2 nikoli
ne bi.«.
10 Navedeno se potrdi kot upravičeno tudi v zaključkih že omenjenega Posveta:
Sodelovanje med centri za socialno delo in (vzgojnimi) zavodi od ogleda do odpusta pri
obravnavi otrok/mladostnikov (2011), v katerem so aktivno sodelovali predstavniki
CSD ter predstavniki VZ, ki so s problematiko nameščanja otrok/mladostnikov
s ČVT/M najbolj neposredno povezani. Le-ti v ugotovitvah prav tako izpostavijo
dilemo različne prakse CSD, ki obstaja pred namestitvijo otroka/mladostnika v
določen VZ, kar potrjuje tudi trenutno aktualen diskurz prakse nameščanja.
11 Multidisciplinarni pristop nameščanja mora poleg podrobne anamneze posamezni-
kovega funkcioniranja – ki naj temelji na izčrpnem opisu njegovega vedenja ter oko-
liščin, v katerih je le-to predvidoma prisotno – izhajati še iz ko-eksistence kriteri-
jev, vzrokov ter dejavnikov, ki jih posamezni avtorji za oddajo v VZ izpostavljajo kot
ključne. Ponovno je potrebno opozoriti, »da je ob odločanju za izločitev iz domače-
ga okolja potrebna celostna ocena, saj nas vrsta, ne le že citiranih, avtorjev opozarja,
134
