Page 137 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 137
nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči otrokom/mladostnikom ...
jo posameznik obiskuje; morebitnih zdravstvenih služb, ki otroka/mlado-
stnika obravnavajo, idr. Se pravi celotne mikro in makro sfere posamezni-
kovega okolja, v katero je le-ta vključen. Še posebej, ker vemo, da »na social-
nopedagoškem področju med vzroki in posledicami ne potekajo enoznačni
odnosi.« (Svetin Jakopič, 2005, str. 394).
Vprašanje Koliko je eliminacija in posledično vključitev v specifično ob-
liko izvendružinske institucionalne pomoči za določenega posameznika pri-
merna? nam predstavlja iztočnico, na katero bomo skušali odgovoriti v
naslednjem poglavju.
(Ne)ustreznost vzgojne pomoči v vzgojnih zavodih
Strokovni delavci v VZ12 se v zadnjem času srečujemo z vse večjim delom po-
sameznikov s ČVT/M, katerih narava je zelo kompleksna.13 Kompleksnost
težav izhaja iz kombiniranih, težkih oblik vedenjske problematike, ki v ne-
katerih primerih segajo že globoko v področje pedopsihiatrije in širše psi-
hiatrije (prim. Zalokar, 2013).
Kot je razvidno iz raziskave Otroci in mladostniki s hudimi motnjami
vedenja: Analiza stanja14 (Kobal Tomc idr., 2011) gre za populacijo otrok/
mladostnikov, za katero se v zadnjih letih vse pogosteje ugotavlja, da obsta-
ja brez primernega ter ustreznega tretmana, saj VZ »pogosto niso ustre-
zno opremljeni za njihovo obravnavo, niti po kadrovski niti po namestit-
da nobena specifična deviacija ni sama po sebi dovolj zanesljiv znak, da gre mlado-
stnik zanesljivo v delikvenco.« (Bečaj, 1989, str. 20). Procesi zaznavanja, definiranja
ter proces odločitve (Krajnčan, 2006) so tako odločilne komponente, ki do name-
stitve pripeljejo.
12 Z omenjeno dilemo se srečujejo tudi CSD (Kobal Tomc idr., 2011; Anzeljc Bratina idr.,
2013). Ker sami izhajamo iz polja delovanja VZ, se bomo v nadaljevanju osredotočili
na slednje.
13 Podobno Skalar že leta 1998. Problematika pa se je v zadnjem času, zaradi prisotnosti
izrazito segregacijske funkcije neoliberalističnega družbenega sistema, še okrepila.
14 Raziskava, izvedena v okviru Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, ana-
lizira problematiko usmerjanja in nameščanja otrok/mladostnikov s hudimi mot-
njami vedenja v sisteme skrbi v Sloveniji. V pričujoči raziskavi, v kateri so sodelova-
li Vzgojno-izobraževalni zavodi (VIZ)/Mladinski domovi (MD), CSD in Center za
usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), gre za analizo, predstavitev oz. posnetek sta-
nja in ne za poglobljeno raziskavo. Vendar pa lahko opravljena analiza, kot pravijo
avtorji, »služi kot dobro in verodostojno izhodišče za nadaljnje raziskovanje in spre-
mljanje problematike na bolj poglobljen ter individualiziran način«, se pravi za in-
dividualno spremljanje članov ciljne populacije v daljšem časovnem obdobju (Kobal
Tomc idr., 2011, str. 54).
135
jo posameznik obiskuje; morebitnih zdravstvenih služb, ki otroka/mlado-
stnika obravnavajo, idr. Se pravi celotne mikro in makro sfere posamezni-
kovega okolja, v katero je le-ta vključen. Še posebej, ker vemo, da »na social-
nopedagoškem področju med vzroki in posledicami ne potekajo enoznačni
odnosi.« (Svetin Jakopič, 2005, str. 394).
Vprašanje Koliko je eliminacija in posledično vključitev v specifično ob-
liko izvendružinske institucionalne pomoči za določenega posameznika pri-
merna? nam predstavlja iztočnico, na katero bomo skušali odgovoriti v
naslednjem poglavju.
(Ne)ustreznost vzgojne pomoči v vzgojnih zavodih
Strokovni delavci v VZ12 se v zadnjem času srečujemo z vse večjim delom po-
sameznikov s ČVT/M, katerih narava je zelo kompleksna.13 Kompleksnost
težav izhaja iz kombiniranih, težkih oblik vedenjske problematike, ki v ne-
katerih primerih segajo že globoko v področje pedopsihiatrije in širše psi-
hiatrije (prim. Zalokar, 2013).
Kot je razvidno iz raziskave Otroci in mladostniki s hudimi motnjami
vedenja: Analiza stanja14 (Kobal Tomc idr., 2011) gre za populacijo otrok/
mladostnikov, za katero se v zadnjih letih vse pogosteje ugotavlja, da obsta-
ja brez primernega ter ustreznega tretmana, saj VZ »pogosto niso ustre-
zno opremljeni za njihovo obravnavo, niti po kadrovski niti po namestit-
da nobena specifična deviacija ni sama po sebi dovolj zanesljiv znak, da gre mlado-
stnik zanesljivo v delikvenco.« (Bečaj, 1989, str. 20). Procesi zaznavanja, definiranja
ter proces odločitve (Krajnčan, 2006) so tako odločilne komponente, ki do name-
stitve pripeljejo.
12 Z omenjeno dilemo se srečujejo tudi CSD (Kobal Tomc idr., 2011; Anzeljc Bratina idr.,
2013). Ker sami izhajamo iz polja delovanja VZ, se bomo v nadaljevanju osredotočili
na slednje.
13 Podobno Skalar že leta 1998. Problematika pa se je v zadnjem času, zaradi prisotnosti
izrazito segregacijske funkcije neoliberalističnega družbenega sistema, še okrepila.
14 Raziskava, izvedena v okviru Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, ana-
lizira problematiko usmerjanja in nameščanja otrok/mladostnikov s hudimi mot-
njami vedenja v sisteme skrbi v Sloveniji. V pričujoči raziskavi, v kateri so sodelova-
li Vzgojno-izobraževalni zavodi (VIZ)/Mladinski domovi (MD), CSD in Center za
usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), gre za analizo, predstavitev oz. posnetek sta-
nja in ne za poglobljeno raziskavo. Vendar pa lahko opravljena analiza, kot pravijo
avtorji, »služi kot dobro in verodostojno izhodišče za nadaljnje raziskovanje in spre-
mljanje problematike na bolj poglobljen ter individualiziran način«, se pravi za in-
dividualno spremljanje članov ciljne populacije v daljšem časovnem obdobju (Kobal
Tomc idr., 2011, str. 54).
135
