Page 135 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči otrokom/mladostnikom ...
CSD7 – ki pri oddaji otrok/mladostnikov v določen VZ igrajo odlo-
čilno vlogo – kot najpogostejše razloge za namestitev navajajo učne teža-
ve povezane z vedenjskimi težavami, nemočjo staršev ter socialno ogro-
ženostjo (http://www.csd-lj-siska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=85036312).
Dekleva (1989) v raziskavi oddaje posameznikov v VZ razloge, ki jih stro-
kovni delavci na CSD najpogosteje navajajo pri oddaji, strne v: odklonsko
vedenje, ki kaže na vzgojno zanemarjanje; kazniva dejanja; ogroženost ot-
roka. Dodaja še posameznikovo željo po odhodu v zavod, ki pa je – izhaja-
joč iz prakse nameščanja Doma Veržej – bolj izjema kot pravilo. V zaključ-
nem poročilu Posvet: Sodelovanje med centri za socialno delo in (vzgojnimi)
zavodi od ogleda do odpusta pri obravnavi otrok/mladostnikov (2011) udele-
ženci kot najpogostejše vzroke namestitve navajajo: vzgojno nemoč staršev,
težavno družinsko situacijo, vzgojno zanemarjenost, ogroženost otroka,
zlorabe otrok, beganje otrok, zlorabo drog in alkohola (eksperimentira-
nje), neprimerno družbo vrstnikov, alkoholizem staršev, izostajanje otrok
iz šole in/ali šolsko neuspešnost.
Sinteza teoretičnih in empiričnih ugotovitev izpostavljenih avtorjev
nakazuje na večplastnost in kompleksnost rizičnih dejavnikov, ki jih je pri
oddaji posameznika v VZ mogoče zaznati, ter številnost med seboj zelo
prepletenih dejavnikov, na katerih namestitev temelji. Zaradi tega je ugo-
tovitev Krajnčana (2009), da je pri oddaji v VZ potrebno izhajati iz sestave
oz. sistema razmer vseh dejavnikov, ki do odločitve o namestitvi pripeljejo,
še kako upravičena. Oddaja otrok/mladostnikov v VZ predstavlja namreč
7 V izsledkih Krajnčanove raziskave, Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov v
vzgojne zavode (2003, str. 146–147), so merila strokovnih delavcev na CSD, ki odlo-
čilno vplivajo na oddajo otroka/mladostnika v VZ, naslednja:
- namestitev otroka v VZ, ko so izčrpane vse druge možnosti (ambulantna pomoč,
vse oblike znotraj socialne mreže, vse oblike ponujene v domačem okolju);
- zaradi težkih družinskih razmer (doma ni možnosti za zdrav razvoj otroka,
manj spodbudno okolje, vzgojni stil staršev, vzgojna nemoč staršev, fizično in psi-
hično nasilje ter zlorabe);
- zaradi šolske neuspešnosti (odklanjanje šole, odklonilnost do učiteljev, neopra-
vičeno izostajanje, neupoštevanje šolskih norm);
- čustvena/vedenjska težavnost otroka/mladostnika (odklonske oblike vedenja,
osebnostne značilnosti, kazniva dejanja, zloraba drog ipd.);
- onemogočanje normalnega/zdravega razvoja otroka/mladostnika (v sedanjem
socialnem okolju ni osebe, ki bi lahko mladostniku to omogočala (odsotnost odrasle
referenčne osebe, op. a.));
- primernost zavoda (zagotovitev konstantnosti okolja, možnost strokovne obrav-
nave, ustreznost zavoda glede na pripravljenost otroka/mladostnika in staršev idr.);
- klinično psihološko mnenje ali izvid, mnenje komisije za razvrščanje, predho-
dne informacije pedopsihiatrične obravnave ipd.
133
CSD7 – ki pri oddaji otrok/mladostnikov v določen VZ igrajo odlo-
čilno vlogo – kot najpogostejše razloge za namestitev navajajo učne teža-
ve povezane z vedenjskimi težavami, nemočjo staršev ter socialno ogro-
ženostjo (http://www.csd-lj-siska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=85036312).
Dekleva (1989) v raziskavi oddaje posameznikov v VZ razloge, ki jih stro-
kovni delavci na CSD najpogosteje navajajo pri oddaji, strne v: odklonsko
vedenje, ki kaže na vzgojno zanemarjanje; kazniva dejanja; ogroženost ot-
roka. Dodaja še posameznikovo željo po odhodu v zavod, ki pa je – izhaja-
joč iz prakse nameščanja Doma Veržej – bolj izjema kot pravilo. V zaključ-
nem poročilu Posvet: Sodelovanje med centri za socialno delo in (vzgojnimi)
zavodi od ogleda do odpusta pri obravnavi otrok/mladostnikov (2011) udele-
ženci kot najpogostejše vzroke namestitve navajajo: vzgojno nemoč staršev,
težavno družinsko situacijo, vzgojno zanemarjenost, ogroženost otroka,
zlorabe otrok, beganje otrok, zlorabo drog in alkohola (eksperimentira-
nje), neprimerno družbo vrstnikov, alkoholizem staršev, izostajanje otrok
iz šole in/ali šolsko neuspešnost.
Sinteza teoretičnih in empiričnih ugotovitev izpostavljenih avtorjev
nakazuje na večplastnost in kompleksnost rizičnih dejavnikov, ki jih je pri
oddaji posameznika v VZ mogoče zaznati, ter številnost med seboj zelo
prepletenih dejavnikov, na katerih namestitev temelji. Zaradi tega je ugo-
tovitev Krajnčana (2009), da je pri oddaji v VZ potrebno izhajati iz sestave
oz. sistema razmer vseh dejavnikov, ki do odločitve o namestitvi pripeljejo,
še kako upravičena. Oddaja otrok/mladostnikov v VZ predstavlja namreč
7 V izsledkih Krajnčanove raziskave, Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov v
vzgojne zavode (2003, str. 146–147), so merila strokovnih delavcev na CSD, ki odlo-
čilno vplivajo na oddajo otroka/mladostnika v VZ, naslednja:
- namestitev otroka v VZ, ko so izčrpane vse druge možnosti (ambulantna pomoč,
vse oblike znotraj socialne mreže, vse oblike ponujene v domačem okolju);
- zaradi težkih družinskih razmer (doma ni možnosti za zdrav razvoj otroka,
manj spodbudno okolje, vzgojni stil staršev, vzgojna nemoč staršev, fizično in psi-
hično nasilje ter zlorabe);
- zaradi šolske neuspešnosti (odklanjanje šole, odklonilnost do učiteljev, neopra-
vičeno izostajanje, neupoštevanje šolskih norm);
- čustvena/vedenjska težavnost otroka/mladostnika (odklonske oblike vedenja,
osebnostne značilnosti, kazniva dejanja, zloraba drog ipd.);
- onemogočanje normalnega/zdravega razvoja otroka/mladostnika (v sedanjem
socialnem okolju ni osebe, ki bi lahko mladostniku to omogočala (odsotnost odrasle
referenčne osebe, op. a.));
- primernost zavoda (zagotovitev konstantnosti okolja, možnost strokovne obrav-
nave, ustreznost zavoda glede na pripravljenost otroka/mladostnika in staršev idr.);
- klinično psihološko mnenje ali izvid, mnenje komisije za razvrščanje, predho-
dne informacije pedopsihiatrične obravnave ipd.
133
