Page 138 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 138
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
veni plati«.15 (Kobal Tomc idr., 2011, str. 51; prim. Anzeljc Bratina idr., 2013;
Kobolt, 2015; Krajnčan in Šoln Vrbinc, 2015). Težave se pojavijo predvsem
takrat, ko ugotovimo, da je otrok/mladostnik presegel okvire VZ in da mu
le-ta s svojimi socialnopedagoškimi prijemi – zaradi spleta različnih dejav-
nikov (nesodelovanja posameznika; različnih oblik agresij, nasilja do sebe
in/ali do drugih; konzumiranja nedovoljenih substanc; zavodsko okolje je
zanj bolj ogrožajoče kot okolje doma idr.) – ne more več pomagati.16
Razlogov, zakaj smo pri obravnavi najtežjih oblik vedenjske problema-
tike neuspešni, je več. S. Svetin Jakopič (2005) navaja naslednje:
»Mladostnik je vpet v množico začaranih krogov, ki vedenjske mo-
tnje utrjujejo in jih delajo trdovratne; vedenjska problematika se
sčasoma začne vzdrževati sama od sebe ne glede na prvotne vzro-
ke formiranja; mladostnik in njegovi starši navadno niso motivi-
rani za prejemanje pomoči (temveč le-to, predvsem starejši po-
samezniki, zavračajo op. a.), pogosto se pri njih pojavljajo odpor,
jeza, strah do obravnav; ovire pa so tudi na strani strokovnih de-
lavcev.« (str. 391–392)
Ovire, ki se nemalokrat kažejo v neustreznosti namestitve, izhajajo
tudi iz strokovne »neopremljenosti« VZ za določeno vrsto specifične pro-
blematike kompleksnih težav, ki so pri posamezniku prisotne.
Najbolj objektiven vpogled v navedeno problematiko, ki se nanaša na
neustreznost namestitve v določen VZ ter aktualno stanje v slovenskem
prostoru, je mogoče razbrati iz že omenjene raziskave Otroci in mladostni-
ki s hudimi motnjami vedenja: Analiza stanja (2011), katere ugotovitve na-
vajamo v nadaljevanju. Po mnenju strokovnih delavcev VZ, VIZ in MD (v
nadaljevanju: zavodov17) so za tretjino otrok/mladostnikov omenjenih in-
stitucij le-ti menili, da namestitev pri njih ni ustrezna predvsem zaradi nas-
lednjih razlogov:
15 Čeprav skuša domska vzgoja, kljub svojim funkcijsko določenim institucionalnim
omejitvam, realizirati tako varnost kakor privlačnost, pa se »tako diferencirana
struktura raznih oblik pomoči vse bolj kaže kot nezadostna.« (Grunwald in Thier-
sch, 2008, str. 18).
16 V zadnjih petih letih se skoraj v vsaki vzgojni skupini najdeta eden do dva otroka/
mladostnika, za katera ugotavljamo, da k nam pravzaprav ne sodijo.
17 Gre za prikaz stanja v 8 od 10 slovenskih VZ (Otroci in mladostniki s hudimi mot-
njami vedenja: Analiza stanja, 2011).
136
veni plati«.15 (Kobal Tomc idr., 2011, str. 51; prim. Anzeljc Bratina idr., 2013;
Kobolt, 2015; Krajnčan in Šoln Vrbinc, 2015). Težave se pojavijo predvsem
takrat, ko ugotovimo, da je otrok/mladostnik presegel okvire VZ in da mu
le-ta s svojimi socialnopedagoškimi prijemi – zaradi spleta različnih dejav-
nikov (nesodelovanja posameznika; različnih oblik agresij, nasilja do sebe
in/ali do drugih; konzumiranja nedovoljenih substanc; zavodsko okolje je
zanj bolj ogrožajoče kot okolje doma idr.) – ne more več pomagati.16
Razlogov, zakaj smo pri obravnavi najtežjih oblik vedenjske problema-
tike neuspešni, je več. S. Svetin Jakopič (2005) navaja naslednje:
»Mladostnik je vpet v množico začaranih krogov, ki vedenjske mo-
tnje utrjujejo in jih delajo trdovratne; vedenjska problematika se
sčasoma začne vzdrževati sama od sebe ne glede na prvotne vzro-
ke formiranja; mladostnik in njegovi starši navadno niso motivi-
rani za prejemanje pomoči (temveč le-to, predvsem starejši po-
samezniki, zavračajo op. a.), pogosto se pri njih pojavljajo odpor,
jeza, strah do obravnav; ovire pa so tudi na strani strokovnih de-
lavcev.« (str. 391–392)
Ovire, ki se nemalokrat kažejo v neustreznosti namestitve, izhajajo
tudi iz strokovne »neopremljenosti« VZ za določeno vrsto specifične pro-
blematike kompleksnih težav, ki so pri posamezniku prisotne.
Najbolj objektiven vpogled v navedeno problematiko, ki se nanaša na
neustreznost namestitve v določen VZ ter aktualno stanje v slovenskem
prostoru, je mogoče razbrati iz že omenjene raziskave Otroci in mladostni-
ki s hudimi motnjami vedenja: Analiza stanja (2011), katere ugotovitve na-
vajamo v nadaljevanju. Po mnenju strokovnih delavcev VZ, VIZ in MD (v
nadaljevanju: zavodov17) so za tretjino otrok/mladostnikov omenjenih in-
stitucij le-ti menili, da namestitev pri njih ni ustrezna predvsem zaradi nas-
lednjih razlogov:
15 Čeprav skuša domska vzgoja, kljub svojim funkcijsko določenim institucionalnim
omejitvam, realizirati tako varnost kakor privlačnost, pa se »tako diferencirana
struktura raznih oblik pomoči vse bolj kaže kot nezadostna.« (Grunwald in Thier-
sch, 2008, str. 18).
16 V zadnjih petih letih se skoraj v vsaki vzgojni skupini najdeta eden do dva otroka/
mladostnika, za katera ugotavljamo, da k nam pravzaprav ne sodijo.
17 Gre za prikaz stanja v 8 od 10 slovenskih VZ (Otroci in mladostniki s hudimi mot-
njami vedenja: Analiza stanja, 2011).
136
