Page 140 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
- prisotnosti nedovoljenih substanc, v okviru česar zavodi poudarja-
jo, da namestitev v takih primerih ni primerna, saj ne morejo iz-
vajati Individualiziranega vzgojnega načrta (v nadaljevanju: IVN),
če posameznik uživa nedovoljene substance;
- nesodelovanja staršev: dogaja se, da starši »s svojim nefunkcioni-
ranjem onemogočajo vzgojno pedagoški proces« (str. 73; podobno
Anzeljc Bratina idr., 2013).
Strokovni delavci zavodov so v omenjeni analizi izpostavili še problem:
- zakonodaje, za katero pravijo:
»Področna šolska zakonodaja ovira oz. celo povsem blokira razvoj
specifičnih programov: »Ocenjujemo, da danes za tako populaci-
jo otrok in mladostnikov v RS ni ustrezno poskrbljeno, iz česar sle-
di nameščanje po sistemu poskusov in zmot, ki je praviloma pre-
pozno in tako vnaprej obsojeno na neuspeh«. In »Po sedaj veljavni
šolski zakonodaji zahtevamo od naših otrok/mladostnikov, da ak-
tivno sodelujejo pri pouku (do šest ur dnevno21) in zadostijo vsaj
minimalnim standardom znanja, če želijo napredovati v višji ra-
zred. Učna uspešnost je preveč poudarjena, zanemarja pa se nji-
hovo duševno stanje, stiska zaradi travmatskih izkušenj in učenje
socialnih veščin«. Poleg tega so izpostavili počasnost in postopnost
sodišč ter to, da posamezniki čedalje bolj zlorabljajo trenutno neiz-
delan pristop in sistem« (str. 78);
- zagotavljanja varnosti:22
21 Kljub številni medikamentozni »terapiji« nekaterih posameznikov. Naj kot
argument k zgornji trditvi navedemo še stanje v Domu Veržej. V našem zavodu
je na medikamentozni »terapiji« 22 od skupno 39 otrok/mladostnikov. Eden od
teh prejema 4 različne medikamentozne terapije, štirje otroci/mladostniki 3 in
pet posameznikov po 2 različni medikamentozni terapiji. Stanje se nanaša na
mesec april šolskega leta 2015/2016. Podobno rezultati raziskave Med preteklostjo
in prihodnostjo zavodske vzgoje (Krajnčan in Šoln Vrbinc, 2015), kjer avtorja
ugotavljata, da je bilo po poizvedbah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
v letu 2012 psihiatrično obravnavanih 41,2 % zavodske populacije, kar pomeni, da je
psihiatrično obravnavanih skoraj polovica otrok.
22 Izhajajoč iz prakse se nam zdi še posebej pomembno izpostaviti prav problem za-
gotavljanja varnosti vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa v VZ, saj
predstavlja le-ta predpogoj uspešnemu uresničevanju vzgojnih ciljev, ki jim pri svo-
jem delu moramo slediti. Za boljši oris v navedeno problematiko na tem mestu iz-
postavljamo le nekatere, katerih realizacija – ob predpostavki prisotnosti posame-
znika, ki v celoti zavrača zavodski tretma (ogroža sebe in/ali ostale) – ni uresničljiva.
Ne pri slednjih in ne pri posameznikih, ki zavodski tretma sprejemajo. In sicer: Ure-
138
- prisotnosti nedovoljenih substanc, v okviru česar zavodi poudarja-
jo, da namestitev v takih primerih ni primerna, saj ne morejo iz-
vajati Individualiziranega vzgojnega načrta (v nadaljevanju: IVN),
če posameznik uživa nedovoljene substance;
- nesodelovanja staršev: dogaja se, da starši »s svojim nefunkcioni-
ranjem onemogočajo vzgojno pedagoški proces« (str. 73; podobno
Anzeljc Bratina idr., 2013).
Strokovni delavci zavodov so v omenjeni analizi izpostavili še problem:
- zakonodaje, za katero pravijo:
»Področna šolska zakonodaja ovira oz. celo povsem blokira razvoj
specifičnih programov: »Ocenjujemo, da danes za tako populaci-
jo otrok in mladostnikov v RS ni ustrezno poskrbljeno, iz česar sle-
di nameščanje po sistemu poskusov in zmot, ki je praviloma pre-
pozno in tako vnaprej obsojeno na neuspeh«. In »Po sedaj veljavni
šolski zakonodaji zahtevamo od naših otrok/mladostnikov, da ak-
tivno sodelujejo pri pouku (do šest ur dnevno21) in zadostijo vsaj
minimalnim standardom znanja, če želijo napredovati v višji ra-
zred. Učna uspešnost je preveč poudarjena, zanemarja pa se nji-
hovo duševno stanje, stiska zaradi travmatskih izkušenj in učenje
socialnih veščin«. Poleg tega so izpostavili počasnost in postopnost
sodišč ter to, da posamezniki čedalje bolj zlorabljajo trenutno neiz-
delan pristop in sistem« (str. 78);
- zagotavljanja varnosti:22
21 Kljub številni medikamentozni »terapiji« nekaterih posameznikov. Naj kot
argument k zgornji trditvi navedemo še stanje v Domu Veržej. V našem zavodu
je na medikamentozni »terapiji« 22 od skupno 39 otrok/mladostnikov. Eden od
teh prejema 4 različne medikamentozne terapije, štirje otroci/mladostniki 3 in
pet posameznikov po 2 različni medikamentozni terapiji. Stanje se nanaša na
mesec april šolskega leta 2015/2016. Podobno rezultati raziskave Med preteklostjo
in prihodnostjo zavodske vzgoje (Krajnčan in Šoln Vrbinc, 2015), kjer avtorja
ugotavljata, da je bilo po poizvedbah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
v letu 2012 psihiatrično obravnavanih 41,2 % zavodske populacije, kar pomeni, da je
psihiatrično obravnavanih skoraj polovica otrok.
22 Izhajajoč iz prakse se nam zdi še posebej pomembno izpostaviti prav problem za-
gotavljanja varnosti vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa v VZ, saj
predstavlja le-ta predpogoj uspešnemu uresničevanju vzgojnih ciljev, ki jim pri svo-
jem delu moramo slediti. Za boljši oris v navedeno problematiko na tem mestu iz-
postavljamo le nekatere, katerih realizacija – ob predpostavki prisotnosti posame-
znika, ki v celoti zavrača zavodski tretma (ogroža sebe in/ali ostale) – ni uresničljiva.
Ne pri slednjih in ne pri posameznikih, ki zavodski tretma sprejemajo. In sicer: Ure-
138
