Page 151 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
vpliva na uspešno vključevanje
priseljenskih učencev v slovenske šole
Andreja Sinjur
OŠ Dušana Bordona Semedela, Koper
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Uvod
Na vključevanje priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraževalni
sistem ne vplivajo le različne politike vključevanja, temveč tudi nekateri
drugi dejavniki.1 Bourdieu (1986) meni, da je izobraževalna uspešnost po-
sameznika odvisna od ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala.
Ekonomski kapital je vir, ki ga je možno takoj in neposredno zame-
njati za denar, in kar se institucionalizira v lastninskih pravicah. Sem to-
rej lahko štejemo vse posameznikove prihodke in premoženje, vključno z
vrednostnimi papirji, nepremičninami, živino itd. Ekonomski kapital je vir
drugih kapitalov (in tudi njihova posledica), a preobrazba iz ene oblike ka-
pitala v drugo ni nujno enostavna in brez dodatnih stroškov – npr. denar
sicer omogoča lažji dostop do izobrazbe, a šolanje je dolgotrajno in tru-
da polno početje; koristi, ki jih lahko imamo od ‚zvez in poznanstev‘, torej
od socialnega kapitala, so marsikdaj rezultat dolgoletnega negovanja stikov
(Bourdieu, 1986/1997, str. 47).
Socialni kapital je agregat dejanskih in potencialnih virov, ki izvirajo
iz posameznikovih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov in
se kažejo v članstvu in/ali pripadnosti določeni družbeni skupini, za katero
veljajo specifične socialne konvencije o tem, kaj pomeni biti član skupine in
kaj so obveznosti članov za ohranjanje članstva. Količina socialnega kapi-
1 Prav tako »Integracija posameznika, kot ena vodilnih instanc socialne pedagogike,
postaja vse težja.« (Marovič in Bajželj, 2015, str. 27).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.149-167 149
priseljenskih učencev v slovenske šole
Andreja Sinjur
OŠ Dušana Bordona Semedela, Koper
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Uvod
Na vključevanje priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraževalni
sistem ne vplivajo le različne politike vključevanja, temveč tudi nekateri
drugi dejavniki.1 Bourdieu (1986) meni, da je izobraževalna uspešnost po-
sameznika odvisna od ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala.
Ekonomski kapital je vir, ki ga je možno takoj in neposredno zame-
njati za denar, in kar se institucionalizira v lastninskih pravicah. Sem to-
rej lahko štejemo vse posameznikove prihodke in premoženje, vključno z
vrednostnimi papirji, nepremičninami, živino itd. Ekonomski kapital je vir
drugih kapitalov (in tudi njihova posledica), a preobrazba iz ene oblike ka-
pitala v drugo ni nujno enostavna in brez dodatnih stroškov – npr. denar
sicer omogoča lažji dostop do izobrazbe, a šolanje je dolgotrajno in tru-
da polno početje; koristi, ki jih lahko imamo od ‚zvez in poznanstev‘, torej
od socialnega kapitala, so marsikdaj rezultat dolgoletnega negovanja stikov
(Bourdieu, 1986/1997, str. 47).
Socialni kapital je agregat dejanskih in potencialnih virov, ki izvirajo
iz posameznikovih omrežij bolj ali manj institucionaliziranih odnosov in
se kažejo v članstvu in/ali pripadnosti določeni družbeni skupini, za katero
veljajo specifične socialne konvencije o tem, kaj pomeni biti član skupine in
kaj so obveznosti članov za ohranjanje članstva. Količina socialnega kapi-
1 Prav tako »Integracija posameznika, kot ena vodilnih instanc socialne pedagogike,
postaja vse težja.« (Marovič in Bajželj, 2015, str. 27).
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.149-167 149
