Page 154 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 154
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
noevropski družbeni strukturi niso enakomerno zastopane. Priseljenskih
družin je pravzaprav mnogo več med družinami delavskega razreda, zato
je tudi njihova izobrazbena struktura nižja, kar je značilno za vse države
članice EU.4 Vehovar, Makarovič, Podgornik in Černič (2009) so ugotovi-
li, da je imelo od delovno aktivnih, ki so se v Slovenijo priselili v letu 2005,
60, 9 % oseb osnovnošolsko izobrazbo, 30, 6 % srednješolsko, medtem ko je
imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo le 6, 3 % oseb.
Da je šolski uspeh priseljenskih otrok bistveno slabši od uspeha njiho-
vih domačih vrstnikov, so ugotovili že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Nižji uspeh so pripisovali zgolj neustrezni družinski vzgoji in socializaci-
ji. S tem se delno strinjajo tudi Colombo idr. (2008), ki menijo, da večina
neenakosti pravzaprav izhaja iz razrednega in ne iz etničnega položaja, kar
pomeni, da bi morale politike socialnega vključevanja5 to tudi bolj upoš-
tevati. Podobno meni tudi Levin (2003), saj vidi potrebo po uveljavljanju
celovitih politik in ukrepov na ravni izobraževalnega sistema ter celotne
družbe. Tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so različni raziskoval-
ci družbene reprodukcije preučevali odnos med dosežki učencev in izobra-
zbeno ravnjo družinskih članov vseh učencev, ne samo priseljenskih, kjer
pa niso bili upoštevani mnogi drugi vidiki, ki prav tako pomembno vpliva-
jo na učni uspeh. V Analizi dobrih praks v evropskih šolskih sistemih (2010)
je zaslediti, da je eden od prezrtih vidikov pomembnost vključevanja prisel-
jenskih družin in skupnosti v izobraževalni proces, drugi pa je lahko tudi
ta, kot ugotavljajo Vehovar idr. (2009), da se večina dokumentov s prisel-
jensko tematiko ne ukvarja s kakovostjo družinskega okolja, ki igra ključ-
no vlogo pri razvoju kognitivnega potenciala revnih, marginaliziranih ali
priseljenskih otrok. S tem se strinjajo tudi Colombo idr. (2008), ki pravijo,
da obstaja mnogo oblik prikrajšanosti za (vsaj) nekatere podskupine otrok
priseljencev v izobraževalnem sistemu in na trgu delovne sile. Na tem mes-
tu naj izpostavimo le raziskavi OECD (2006; 2009), v katerih so zbirali po-
datke o številu knjig, ki jih imajo otroci doma, in o številu ur, ki jih družine
in otroci posvetijo branju. Čeprav so ti indikatorji uporabni, ker zagotavlja-
jo informacije o izobraževalnih virih v gospodinjstvu, niso dobra podlaga
za pripravo strategij, s katerimi lahko izboljšamo šolski uspeh. Če analizi-
ramo povezavo med izobrazbeno ravnjo staršev in uspehom učencev samo
s podatki, kot je število knjig doma, tvegamo sklep, da se bo šolski uspeh
4 Več o tem v SURS-u.
5 Socialna politika je vrsta ukrepov za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ak-
tivnega in za delo nezmožnega prebivalstva.
152
noevropski družbeni strukturi niso enakomerno zastopane. Priseljenskih
družin je pravzaprav mnogo več med družinami delavskega razreda, zato
je tudi njihova izobrazbena struktura nižja, kar je značilno za vse države
članice EU.4 Vehovar, Makarovič, Podgornik in Černič (2009) so ugotovi-
li, da je imelo od delovno aktivnih, ki so se v Slovenijo priselili v letu 2005,
60, 9 % oseb osnovnošolsko izobrazbo, 30, 6 % srednješolsko, medtem ko je
imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo le 6, 3 % oseb.
Da je šolski uspeh priseljenskih otrok bistveno slabši od uspeha njiho-
vih domačih vrstnikov, so ugotovili že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Nižji uspeh so pripisovali zgolj neustrezni družinski vzgoji in socializaci-
ji. S tem se delno strinjajo tudi Colombo idr. (2008), ki menijo, da večina
neenakosti pravzaprav izhaja iz razrednega in ne iz etničnega položaja, kar
pomeni, da bi morale politike socialnega vključevanja5 to tudi bolj upoš-
tevati. Podobno meni tudi Levin (2003), saj vidi potrebo po uveljavljanju
celovitih politik in ukrepov na ravni izobraževalnega sistema ter celotne
družbe. Tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so različni raziskoval-
ci družbene reprodukcije preučevali odnos med dosežki učencev in izobra-
zbeno ravnjo družinskih članov vseh učencev, ne samo priseljenskih, kjer
pa niso bili upoštevani mnogi drugi vidiki, ki prav tako pomembno vpliva-
jo na učni uspeh. V Analizi dobrih praks v evropskih šolskih sistemih (2010)
je zaslediti, da je eden od prezrtih vidikov pomembnost vključevanja prisel-
jenskih družin in skupnosti v izobraževalni proces, drugi pa je lahko tudi
ta, kot ugotavljajo Vehovar idr. (2009), da se večina dokumentov s prisel-
jensko tematiko ne ukvarja s kakovostjo družinskega okolja, ki igra ključ-
no vlogo pri razvoju kognitivnega potenciala revnih, marginaliziranih ali
priseljenskih otrok. S tem se strinjajo tudi Colombo idr. (2008), ki pravijo,
da obstaja mnogo oblik prikrajšanosti za (vsaj) nekatere podskupine otrok
priseljencev v izobraževalnem sistemu in na trgu delovne sile. Na tem mes-
tu naj izpostavimo le raziskavi OECD (2006; 2009), v katerih so zbirali po-
datke o številu knjig, ki jih imajo otroci doma, in o številu ur, ki jih družine
in otroci posvetijo branju. Čeprav so ti indikatorji uporabni, ker zagotavlja-
jo informacije o izobraževalnih virih v gospodinjstvu, niso dobra podlaga
za pripravo strategij, s katerimi lahko izboljšamo šolski uspeh. Če analizi-
ramo povezavo med izobrazbeno ravnjo staršev in uspehom učencev samo
s podatki, kot je število knjig doma, tvegamo sklep, da se bo šolski uspeh
4 Več o tem v SURS-u.
5 Socialna politika je vrsta ukrepov za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ak-
tivnega in za delo nezmožnega prebivalstva.
152
