Page 153 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 153
k aj vpliva na uspešno vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenske šole
v skoraj vseh zahodnoevropskih državah (pravzaprav v vseh razvitih drža-
vah). Takšno prikrajšanost zlahka prepoznamo celo ob upoštevanju drugih
dejavnikov, kot je družbeni razred, iz katerega izhajajo. Znano je namreč,
da igra družbeni razred družine pomembno vlogo pri doseženi stopnji šol-
ske izobrazbe. Zato se je pojavila trditev, da se zabeleženi obseg etničnih
razlik v doseženi šolski izobrazbi močno zmanjša ali celo izgine, ko začne-
mo nadzorovati družbeni razred (Colombo idr., 2008). To tezo zagovarja
Bourdieu (1986), ki pravi, da otroci srednjega in višjega razreda v šoli lažje
uspevajo zaradi ustreznega kulturnega in socialnega kapitala3 (se bolj vklju-
čujejo v kulturno življenje in dejavnosti v skupnosti itd.), medtem ko otro-
ci delavskega razreda dosegajo slabše rezultate predvsem zaradi svojih dru-
gačnih kulturnih značilnosti in ne zaradi manjših sposobnosti ali manjšega
znanja. Bourdieu zlasti opozarja, da nižjih družbenih razredov pri uvel-
javljanju v družbi ne ovirajo samo manjša ekonomska sredstva (ekonom-
ski kapital), temveč se srečujejo tudi s kulturnimi ovirami. Različne kultur-
ne značilnosti so namreč v družbi različno cenjene, zato lahko te kulturne
razlike krepijo in stopnjujejo razredne razlike. Večina skupin neevropske-
ga porekla pravzaprav še naprej, v drugi (in naslednjih) generacijah, ob-
čuti precejšnje etnične sankcije, povezane s trgom delovne sile. V mnogih
zahodnoevropskih državah so skoraj vse skupine neevropskega porekla v
slabšem položaju, tako glede stopnje brezposelnosti kot tudi glede dostopa
do visoko kvalificiranih zaposlitev na trgu delovne sile. Otroci tujega pore-
kla so tudi pogosteje vključeni v poklicno usposabljanje. Zanje je verjetne-
je, da šole ne bodo končali, dosežena stopnja šolske izobrazbe teh otrok pa
je nižja. V zahodnoevropskih državah ni konsistentnega vzorca glede et-
ničnega izvora, čeprav v skoraj vseh državah obstajajo zelo različni nivo-
ji dosežkov znanja med učenci različnega etničnega izvora (Analiza dobrih
praks v evropskih šolskih sistemih, 2010).
Te raziskave na splošno kažejo, kako odločilno in nujno je, da bi si
evropske družbe skupaj prizadevale upreti strukturnim in sistemskim tež-
njam po reprodukciji medgeneracijske neenakosti glede na etnično pripad-
nost ali pa vsaj poskušale zmanjšati njihovo resnost. Toda vzroke za takšne
procese je še posebej težko prepoznati, saj priseljenske družine v zahod-
njih zaslužkov. Človeški kapital je lahko investicija v šolanje in višjo izobrazbo, in-
vesticija v pošolsko učenje in usposabljanje, investicija v predšolske učne aktivnosti,
investicije v notranje migracije, investicije v zdravje (Schultz, 1968; 1971).
3 »Socialni kapital /…/ ustvarja bistvene spremembe v našem življenju. Vpliva na psi-
hološke in biološke procese ter s tem zvišuje ali znižuje vrednost našega življenja.«
(Marovič, 2010, str. 262).
151
v skoraj vseh zahodnoevropskih državah (pravzaprav v vseh razvitih drža-
vah). Takšno prikrajšanost zlahka prepoznamo celo ob upoštevanju drugih
dejavnikov, kot je družbeni razred, iz katerega izhajajo. Znano je namreč,
da igra družbeni razred družine pomembno vlogo pri doseženi stopnji šol-
ske izobrazbe. Zato se je pojavila trditev, da se zabeleženi obseg etničnih
razlik v doseženi šolski izobrazbi močno zmanjša ali celo izgine, ko začne-
mo nadzorovati družbeni razred (Colombo idr., 2008). To tezo zagovarja
Bourdieu (1986), ki pravi, da otroci srednjega in višjega razreda v šoli lažje
uspevajo zaradi ustreznega kulturnega in socialnega kapitala3 (se bolj vklju-
čujejo v kulturno življenje in dejavnosti v skupnosti itd.), medtem ko otro-
ci delavskega razreda dosegajo slabše rezultate predvsem zaradi svojih dru-
gačnih kulturnih značilnosti in ne zaradi manjših sposobnosti ali manjšega
znanja. Bourdieu zlasti opozarja, da nižjih družbenih razredov pri uvel-
javljanju v družbi ne ovirajo samo manjša ekonomska sredstva (ekonom-
ski kapital), temveč se srečujejo tudi s kulturnimi ovirami. Različne kultur-
ne značilnosti so namreč v družbi različno cenjene, zato lahko te kulturne
razlike krepijo in stopnjujejo razredne razlike. Večina skupin neevropske-
ga porekla pravzaprav še naprej, v drugi (in naslednjih) generacijah, ob-
čuti precejšnje etnične sankcije, povezane s trgom delovne sile. V mnogih
zahodnoevropskih državah so skoraj vse skupine neevropskega porekla v
slabšem položaju, tako glede stopnje brezposelnosti kot tudi glede dostopa
do visoko kvalificiranih zaposlitev na trgu delovne sile. Otroci tujega pore-
kla so tudi pogosteje vključeni v poklicno usposabljanje. Zanje je verjetne-
je, da šole ne bodo končali, dosežena stopnja šolske izobrazbe teh otrok pa
je nižja. V zahodnoevropskih državah ni konsistentnega vzorca glede et-
ničnega izvora, čeprav v skoraj vseh državah obstajajo zelo različni nivo-
ji dosežkov znanja med učenci različnega etničnega izvora (Analiza dobrih
praks v evropskih šolskih sistemih, 2010).
Te raziskave na splošno kažejo, kako odločilno in nujno je, da bi si
evropske družbe skupaj prizadevale upreti strukturnim in sistemskim tež-
njam po reprodukciji medgeneracijske neenakosti glede na etnično pripad-
nost ali pa vsaj poskušale zmanjšati njihovo resnost. Toda vzroke za takšne
procese je še posebej težko prepoznati, saj priseljenske družine v zahod-
njih zaslužkov. Človeški kapital je lahko investicija v šolanje in višjo izobrazbo, in-
vesticija v pošolsko učenje in usposabljanje, investicija v predšolske učne aktivnosti,
investicije v notranje migracije, investicije v zdravje (Schultz, 1968; 1971).
3 »Socialni kapital /…/ ustvarja bistvene spremembe v našem življenju. Vpliva na psi-
hološke in biološke procese ter s tem zvišuje ali znižuje vrednost našega življenja.«
(Marovič, 2010, str. 262).
151
